Wokeizem je derivat feminizma – te škodljive ideologije, ki zadnjih 30 let pohablja zahodno civilizacijo
Wokeisti« (»prebujenci«) so se začeli stihijski znašati nad paradnimi konji zahodne kulture, ki je kar čez noč dobila atribute »bela« kultura, ker so bili protagonisti »beli moški«. WOKE-ideologija odkrito napada »zahodnega belega moškega«.
V luči povedanega v 1. in 2. delu TEORIJE WOKEIZMA bi se dalo reči, da ni čudno, da so se »wokeisti« (»prebujenci«) začeli kar stihijski znašati nad paradnimi konji zahodne kulture, ki je kar čez noč dobila atribute »bela« kultura, ker so bili protagonisti »beli moški«. WOKE-ideologija kar odkrito napada »zahodnega belega moškega« (srednih let) … V teh napadih, ko se skuša »belega moškega« domala kriminalizirati – torej KASTRIATI … Seveda prednjačijo frustrirane feministke – za katere sem že zdavnaj povedal, da bi morale imeti svojo diagnozo, svoj »F« in svojo številko v DSM in MKB. Biti feministka je diagnozo, ker gre za psihično ranjenost oz. osebnostno (z)motenost. Jedro feministične psihopatije je seveda ZAVIDANJE PENISA (ki je nezavedno, ojdipalno koncipirano). Koncept SEKSIZMA je predstavlja epicenter feminističnega nergana, torej pohabljanja družbe. Delanje razlik med spoloma je za feministke – in »prebujence« – absurdno, češ da sta spola enaka in da je spol ideološki konstrukt mačistične ideologije in falocentrične kulture. Feministke so se, od Simone de Beauvoir naprej – torej od leta 1949 – oklepale »teorije spola« (ang. gender). V svoji zadnji knjig PRVI SPOL sem na to temo vse razložil … Ob tem priložnosti bi samo dodal, da je »wokeizem« v resnici derivat feminizma – te škodljive ideologije, ki zadnjih 30 let dobesedno pohablja zahodno civilizacijo in še posebej slovensko družbo (in jaz to VEM). Seveda je v ozadju tudi politika, in to leva politika, ki je ne nazadnje POSREDNO pomagala Trumpu, da se je na zadnjih ameriških volitvah zopet zavihtel v predsedniški prestol in bo sedaj verjetno »haral« po svetovnem miru – bojim se, da v negativnem smislu. Rečem naj, da, če ne bi bilo tako militantnega ameriškega »wokeizma«, torej, če Biden ne bi bil tako nor/»prtegnjen«, se Trumpu verjetno »come back« ne bi posrečil. Po drugi srani je treba omeniti še nekaj detajlov, ki so značilni za feminizem in tudi »Wokeizem«. Namreč: fenomen in uspeh levih marginalnih ideologij z anarhističnim predznakom, je v tem, da se »grozdijo«, torej se medsebojno ujemajo oz. se med sabo najdejo, se »pajdašijo«. Eni drugim so zavezniki. Od ekologov in podobnih »zelenih« okoljevarstvenikov, preko »ljubiteljev trave« (omame) in »moderne« pseudo/kvazi ne-umetnosti, pa do veganov in vegetarialncev ter ne nazadnje feministk. (Pravica do splava, za kar se tudi zavzemajo »wokeisti«, je v tem kontekstu specifična.) V svojem ideološkem pristopu – pri svojem aktivizmu – se »wokeisti« poslužujejo določenih strategij, izolirane imajo določene ideološke poudarke in določena načela, tudi nekakšna »sidrišča« (ang.: Virtue Signaling) Koncept »signaliziranih vrednot« je nekakšen strateški orientir, skozi katerega se poveličujejo in javno izražajo specifična mnenja, namenjenih dokazovanju neke domnevno večvredne moralne vrline, zlasti glede družbenih oz. ideološko-političnih vprašanj. Pomembne javne osebe javno izražajo svoja mnenje oz. imajo neka dejanja, ki so »dotikajo« drugih; to javno izpostavljanje se dogaja prek družbenih medijev, javnih govorov ali sodelovanja v vidnih družbenih gibanjih (Inštitut 8. marec, Mirovni inštitut); MSM jim dajo prednost pred ostalimi intelektualci, ki imajo drugačna oz. opozicijska mnenja. Ti javno izpostavljeni in »več vredni« »wokeisti« (Nika Kovač, Jaša Jenull, Domen Savić, Arjan Pregl, Vuk Čosić, Boris Vezjak, številne feministke: Darja Zaviršek, Ljubica Marjanović Umek, Manca G. Renko, Neža Šalamon Kogovšek …) se »ven mečejo« s svojimi »kao več vrednimi« stališči/mnenji – ki jih označujejo kot edina »moralno-etična« stališča«. Njihova mnenja se označujejo kot »politično korektna«. Poleg paradnih konjev wokeistične ideologije so še hierarhično nižje rangirani »hlapci« oz. »tvorni agenti«, kot bi jih imenoval Rastko Močnik (sociolog kulture in teoretik ideoloških mehanizmov in teorije inštitucije). Skupna značilnost mnogih paradnih konjev wokeistične ideologije, še posebej pa nižje rangiranih »marginalcev« (»protestnikov brez razloga«), je psihična frustracija oz. psihična ranjenost akterjev vseh teh levih anarho-libaralnih margin. Mnogi od teh, višje in nižje rangiranih, aktivistov, so v svoji preteklosti že iskali psihiatrično oz. psihoterapevtsko pomoč. Nekateri – najbolj zagnani – so verjetno že bili oz. so še na tabletah. Njihove »psihične težave« so zagotovo inherentno vtkane v njihov aktivizem … Pod pretvezo »družbene angažiranosti« se skozi svoj aktivizem t.r. terapirajo, v resnici pa pogosto zelo škodujejo družbi; škodijo pa tudi zdravim jedrom levih politik mnogih držav (tudi Slovenije). Sedanji Trumpov uspeh je torej mogoče še kako povezovati z norostmi, ki jih je Biden v svojem mandatu ustoličil v ameriški družbi. Trump je bumerang na Bidenov »wokeizem« (ki v resnici ni ravno njegov, pač pa ga je, kot DEMOKRAT, paketno sprejel od »wokeistov«, katerega inherentni del je FEMINIZEM). Pri nas je politična situacija izjemno zapletena in specifična – zato, ker slovenska desnica spodletelo loteva razumevanja NOBja, partizanstva in domobranske kolaboracije s Hitlerjem. Zahodna Evropa se KONZERVATIVIZIRA, ker: migrantski val, ki ga je bila Evropa deležna v zadnjih 10 letih, je pri ljudeh zbudi konservativnost, kar se je pokazalo na volitvah v številnih državah. »Wokizem« pa je (skupaj s feminizmom) promigrantski … Ljudje pa pač niso več tako nori, da bi kupili vse nebuloze, ki jih prinesel zadnji val »wokeizma« (feminizem je s svojimi lovkami v tej zgodbi v »pajdaškem ozadju«). Psihoanaliza ves ta wokeistični kontekst do neke mere razgalja (teoretsko obelodanja), saj ga povezuje pasihopatologijo glavnih akterjev oz. predvsem akterk, ki imajo feministično poreklo, feminističen pedigre. Popolna odsotnost moralne razsodnosti (odsotnost ETIČNEGA IMPERATIVA) je glavni atribut wokeizma/prbujenstva in kulture odpovedi, kulturnega »kenslanja« »ne-naših«. Prednjači nebrzdani profeministični aktivizem, ki je po eni strani prežet so SOČUTJEM (onstran katerega tiči samosmiljenje), potem je pa tu še šibek Nadjaz, torej nebrzdana in predrzna moralna nerazsodnost. (Če greste gledat, kaj vse si dovoljujejo te profeministične aktivistke raznoraznih ekoloških gibanj, se lahko le čudite.) Teoretska tla pa so vendarle spolzka, ker … Veliko etičnega je bilo mogoče zaslediti v prvem valu »wokeizma«, ki je bil prežet z antirasizmom, »kulture odpovedi« pa še ni bilo zaslediti. Navidezno in »na prvo žogo«, brez tehtnega premisleka in kritične distance do »cancel culture« (»kultura odpovedi«, bojkota), bi lahko rekli, da je »wokizem« za »nepripravljenega« laika nekaj plemenitega, neka plemenita ideologija, v resnici pa »wokeize« sedaj nebrzdano nažira družbo na prefinjen in subtilen način – pod pretvezo sočutja do trpečih, marginalnih skupin. Trboveljsko rečeno, pa v resnici »fuke špilajo« in »afne guncajo« … Ležijo na cestah in blokirajo avtoceste in cestne vpadnice v velika mesta, roke si zabetonirajo v asfalt, barvo zlivajo po dragih umetninah svetovno znanih in priznanih slikarjev, skrunjenje spomenikov kulturnih velikanov (in tudi politikov) … Zahtevajo rezanje (cenzuriranje) določenih sekvenc starih kultnih filmov … S tem, da je treba poudariti, da, ko »prebujenci« s svojim aktivizmom sicer res večinoma brcajo v temo; ampak tam, v tej temi, včasih/poredkoma nekaj legitimnega, v kar »brcajo«, vendarle je. Tu in tam se vendarle najdejo družbeni odseki, na katere »prebujenci« opozarjajo, vendar je v njihovem zaletavem aktivizmu vse preveč nebrzdane »divjosti« in balasta. Videti je, da v svoji zaletavosti dajejo mnoge kulturne pridobitve pod vprašaj – in to zgolj zato, ker je bil nosilec te kulture »beli moški« … V določene segmente se dejansko zaletavajo precej »divje«, nepremišljeno, kot svinja v buče – torej v objemu svoje psihične ranjenosti in svojih kompleksov. Ustvarjalnost »belega moškega«, in tudi TESTOSTERONSKOST, in seveda znamenita sublimacija (če se psihoanalitično izrazim), je postavila temelje sodobne civilizacije in kulture. Brez »belega moškega« bi bili divjaki oz. bistveno manj razviti, družba ne bi bila prežeta z znanostjo, manj bi bilo t.i. napredka (tehničnega, kulturnega, umetniškega – da o športu ne govorimo …). Seveda so tudi »beli moški« »fuke špilal« (najbolj iz registra POHOTE) in nekateri med njimi dejansko niso bili moralno razsodni – ne pa vsi! (Prostitucija bi usahnila, pa OnlyFans tudi, če ne bi bilo »belega moškega«.) Znamenito »transferno čustvovanje« so ljudje (moški in ženske) vzpostavljali z »belim moškim« (kot Vélikim Očetom). Da pa imajo feministke neporavnane račune ravno s svojim očetom (torej z »belim moškim«), pa se tudi ve. In natančno zato, so se ravno feministke lotile »belega moškega« s katerim so v NEGATIVNEM TRANSFERU … - kar pomeni, da ga nezavedno hočejo kastrirati (seveda simbolno). Kaj pa pomeni kastrirani moški, ki je vselej tudi oče svojim otrokom, pa se tudi ve – vsaj jaz vem.
Na koncu – v tem 3. delu – tegale kar dolgega ekspozeja (predavanja) pa bi vendarle rad še enkrat izpostavil, saj sem posredno involviran ravno ves ta wokeistični kontekst in kulturo odpovedi. Namreč: mene osebno moti, ker slovenska nacija še vedno povsem nekritično v zvezde kuje Prešerna in Cankarja, ki ste meni osebno – paradoksalno rečeno: kot »bela moška« – povsem nesprejemljiva, da kot osebnosti predstavljata steber slovenske kulture. Prešeren je bil zame neukrotljivi pedofil, katerega pesmi so bile – in so lahko še vedno spoštovanja vredne – vendar je bil kot človek tako spodletelo osebnostno strukturiran, da ga Slovenci ne bi smeli tako nekritično kovati v zvezde. Podobno je s Cankarjem, katerega seksualno življenje ima psihopatske atribute. Wokeizem je neka paradigma, ki je značilna za človekovo obnašanje oz. delovanje človekove duševnosti – človekovo živalskost, sadističnost … Če malo ošvrknem še aktualno slovensko politično desnico, bi se dalo teoretsko izpostaviti njihovo »wokeistično« paradigmo in s tendenco »cancel-kulture«. Namreč militantni desničarji hočejo za nazaj oblati in očrniti mnoge prvoborce (torej partizane, narodne heroje) in povojne politike – npr. Edvarda Kardelja, Mitjo Ribičiča, Staneta Dolanca, Janeza Stanovnika, Boris Kidriča, Franca Severja-Franto … Koncept oz. paradigma politične lustracije je prežet z logiko, ki jo v svojem konceptu vsebuje wokeizem. Torej: odstranite vse, ki niso »naši«, diskreditirati (tudi za nazaj) vse, ki nam, naši ideologiji, našim političnim prepričanjem, škodijo … In natančno takšen je človek – pokvarjen, neetičen in egoističen do skrajnosti. Pa naj si bo levičar, ali desničar – samo da pride v situacijo, da lahko uveljavi svoje hotenje, svojo nemoralno živalskost, svojo TANATIČNOST, kot bi rekel stari Freud ... In potem tak človek – politik – reče, da je tak pristop POLITIČNO KOREKTEN … Še en dodatek bi rad izpostavil, ki me je osebno zelo prizadel: Slovenski »prebujenci« so prišli meni »smeti« na 35. knjižni sejem (novembra 2019). Zadnjih dveh mojih knjig »O spolu« in »Prvi spol« nisem smel nikjer promovirati … Ti »wokeisti« so se sklicevali so se, da je to njihovo poslanstvo in pravica – v smislu, da so (levi) »kulturniki« nosilci napredka v družbi, v resnici pa so novodobni INKVIZITORJI. Torej nikakor niso protagonisti napredka slovenske družbe, za kar se imajo, in levi režim jih pri tem KULTURNEM TERORIZMU podpira. To ni etično! Absurdno se mi zdi, da si nekdo skozi »kulturo odpovedi« – skozi »NEkulturnim terorizmom« – jemlje pravico in se ima, se razglaša, za ekskluzivnega arbitra, v smislu kaj je prav in narobe, in komu je nekaj dovoljeno in komu ne, kdo kaj sme in kdo ne sme. Jaz nisem smel doktorirati(!!!), ne smem na nacionalno RTV(!!!), ne smem v MSM(!!!), odpovedane so bile konference, kjer sem bil jaz predviden kot predavatelj … Da ne omenjam sedaj še moje gledališke dejavnosti. Kaj so mi tam delali ti levi »kulturniki«, »wokeisti« … Veste, pa samo to, ENO življenje imam!!! Slovenija je ukleščena v »woke-ideologijo«, pod Golobom pa še pohabljena in paralizirana. In če se Slovenija ne bo konzervativizirala – četudi pod diktatom krčanske ideologije (ki ji sam osebno nisem posebej naklonjen) – Slovenije preprosto ne bo več oz. bo izmaličena do nerazpoznavnosti. Kaos in anarhizem bosta preplavila družbo, vzpostavil se bo nered in … aritmetična sredina prijetnosti življenje se bo drastično znižala. Na tej točki bom zaključil tale moj ekspoze – v treh delih – čeprav bi se dalo razpredati »wokweizem« v detajle. To so delali drugi in dodali marsikaj, kar sem jaz izpustil. Dodana vrednost mojega predavanja je bila v tem, da sem izpostavil »psihično ranjenost« sedanjih wokeistov, sem pa v isti sapi dodal, da je bil prvi val »wokeizma«, ki še niti tega imena ni nosi, pa vendarle etično koncipira. »Black life matters« sam po sebi torej ni bil oz. ni napačen, ampak balast, ki se je nanj nalepil v zadnjem valu, pa je psihopatsko koncipiran.
Feb 07, 2025