"Prebujenska" ideologija ("wokeizem") in "odpovedna" kultura ("cancel culture")
Naprošen sem bil, da kaj povem o »wokeizmu«, »prebujenstvu«, ki je kar kompleksen pojem oz. koncept oz. DRUŽBENA PARADIGMA, ki se je ukoreninila na levem političnem oz. ideološkem polju.
Naprošen sem bil, da kaj povem o »wokeizmu«, »prebujenstvu«, ki je kar kompleksen pojem oz. koncept oz. DRUŽBENA PARADIGMA, ki se je ukoreninila na levem političnem oz. ideološkem polju. Teoretsko ga bi bilo mogoče povezovati kot nekakšen »levi fašizem« oz. antipol klasičnega desnega fašizma, ki ga je italijanski filozof Giovanni Gentile ideološko ustoliči v Mussolinijevi desni politiki. (Fašizem sprva še ni imel tako negativnega predznaka, kot ga ima – zaradi 2. svetovne vojne – dandanes.) Kot dolgoletni in v Sloveniji t.r. vodilni antifeminist, lahko aktualnemu (levemu) wokeizmu, ki ga Trump sedaj ukinja (vsaj v ZDA), lahko povem veliko. Ne nazadnje sem 2. magistriral iz sociologije kulture, in »wokeizem« je tudi sociološka kategorija. Kritičen sem lahko toliko bolj, ker je meni »wokeistična« in »cancel-kultura« že mnogokrat zagodla, in to na različne načine. Zadnjih vsaj 15 let sem t.r. prepovedan, blokiran, odstranjen iz javnega diskurza, na seznamu raznih ČRNIH LIST … verjetno se mi tudi prisluškuje (preganja s policijo) - ker sem po mnenju leve »(ne)kulturne« srenje POLITIČNO oz. IDOLOŠKO nevaren, zato sem »skenslan«, »prečrtan«, zablokiran, »odrezan« (IZOLIRAN) od javnega nastopanja v MSM (ki so predvsem levi) … To je ta fašistoiden oz. totalitarističen pristop, ki je sedaj značilen za aktualno levo politično sceno. Prežet je s sadizmom in moralno nerazsodnostjo – beri: odsotnost etičnega imperativa. V političnem smislu pa ignorira osnovna načela demokracije, zaobidena pa je tudi svobodo govora. Za Slovenijo bi se dalo reči – in to je pomembno –, da je levih »jebeno več« in si to lahko privoščijo. In kje je tukaj etika, etični imperativ?! Ampak na tej točki je treba takoj teoretsko dodati, da v osnovi ne gre za – suhoparno rečeno: levo politiko – pač pa je ključen ustroj človekovega duševnega aparata, ki dovoljuje oz. ustoličuje moralno izprijenost (beri: odsotnost Nadjaza) dela populacije, ki naseda peščici psihopatov (beri: ideoloških aktivistov), ki so se infiltrirali v jedro leve politike. In »motene« feministke imajo v tem kontekstu ključno vlogo. Tole moje »naročeno« predavanje bo seveda malce »metapsihološko«, s »kvantnim« pridihom, saj je psihoanaliza »kvantna« sama po sebi. Nekaj osnovnih dejstev pa je (po mojem teoretskem videnju, za lažje razumevanje) vendarle treba izpostaviti. Začel bom zgodovino in teorijo »wokizma« in nanj vezano »cancel-kulturo«. Uvodoma naj navedem nekaj osnovnih podatkov o »wokeizmu« (»prebujenstvu«). Sedanja ideja »ne bomo več molčali« (»smo se prebudili«) – ki jo bo Trump »skenslal« – se je začela t.r. »obujeno« rojevati pred kakšnimi 15 leti (l. 2010) seveda v ZDA, kjer je marginaliziran narod najbolj frustriran, travmatiziran in t.r. sprovociran oz. po tihem »nagovorjen«, da pove, kako trpi, kako se mu dogaja krivica, kaj vse mu v družbi ni všeč. Ves ta negativizem (z »norim« predznakom), ki je sedaj značilen za sedanji val »wokeizema« (»wokeizem« je prihajal v družbo po valovih – tako kot feminizem), spreva ni bil tako »nor«, kot je v zadnjih letih, v zadnjem valu. Pionirski »wokeizem« (prvi val »wokeizma«, ki še ni imel imena »wokeizem«) je imel celo etičen predznak, saj narod – v mislih imam »diskriminirane manjšine« – pozival k »prebujenju«, v smislu: »Zbudite se!«, »UPRITE SE!« »Naredite revolucijo!«. (Feministke – in podobna »civilna združenja« – so v tej zgodbi takoj primaknile svoj lonček, saj so ženske/feministke videle diskriminiran v primerjavi z moškimi na podoben način kot so črnci diskriminirani v primerjavi z belci.) No, rasizem (manifestni) je bil v Ameriki še pred 50 leti resnično aktualen. Rasna diskriminacija in zatiranje črncev/afroameričanov je – gledano etično – resnično terjalo neko »prebujenje«, v smislu humanizacije družbe. Ampak to, v kar se je prelevil (TRANSFORMIRAL) ameriški »wokeizem« v zadnjih 10 letih pa terja kritično (teoretsko) refleksijo in celo politično intervencijo – in natančno za to se je Trump angažiral, in to ga (v tem kontekstu) dela »pametnega« in POLITIČNO KOREKTNEGA. Pred nadaljevanjem na izrečem še tale pomemben medklic: »wokeizem« je v intelektualnem oz. kritično oz. KRITIKARSKO sociološkem razmišljanju spontano sprožil plaz zgodovinskega »pomisleka« (in premisleka), skozi katerega je »beli moški« kar naenkrat posta »bad guy«, ki se ga je skušalo stigmatizirati, negativizirati in celo (o)sramotiti. In v Ameriki so se začeli podirati – in to dobesedno – spomeniki velikanom človeštva, tudi velikanom ameriške zgodovine! Iz starih filmskih/hollywoodskih mojstrovin so začeli izrezovati določene sekvence, ki so bili po mnenju ideološko kontaminiranih »wokeistov« sporne. Pojdite malo preverjat, kakšne so nekatere novodobne Disneyeve risanke (kako je z glavnimi junaki) … Slonček Dumbo, Peter Pan, Dama in potepuh, Mačke iz visoke družbe, Knjiga o đungli in še nekatere druge Disneyjeve risanke morajo po novem vsebovati »opozorilom« o rasizmu (do staroselcev, Indijancev) in vsebujejo »kulturne stereotipe« … No, v tej zvezi naj vendarle omenim še naša dva vrla literata: prsnika Franceta Prešerna in pisatelja Ivana Cankarja. Mislim, da sem bil prav jaz tisti, ki sem že pred leti svaril, da sedanje kulturne identitete Slovenci ne bi smeli graditi na dveh moralno izprijenih »umetnikih«. Prešeren je bil pedofil, Cankar pa v rangu še hujšega seksualnega predatorja, da ne rečem psihopata: ko je seksal z neko žensko, je seksal zato, da je prišel do njene najstniške hčerke, ki je z njim pri 15-ih letih zanosila, in potem jo je vrli pisatelj – cvet slovenske kulture – zbrcal v trebuh, zato da je splavila … Slovenski »wokeisti se na tej točki pograbili ta moj »sociološko-kulturni pomislek« (to informacijo sem ujel od dokaj pomembnega SLO-intelektualca Matjaža Gamsa, ki je bil kritičen so slovenske »prebujenske« franšize) ... Podobne probleme imajo Španci z njihovim nacionalnim junakom (pomorščakom, konkvistadorjem) Cortesom, ki ga je najbolj diskreditiral kanadski rockerski zvezdnik Neil Young s svojim komadom »Cortes The Killer«. (V Španiji je ta komad prepovedan!) Ta imperialistični »osvajalec« je v današnji Mehiki pobil 30.000 Aztekov! He came dancing across the water - With his galleons and guns - Looking for the new world - And the palace in the sun - On the shore lay Montezuma - With his coca leaves and pearls … Za širše razumevanje Woke-ideologije je treba nadaljevati ravno z ZDA, ki imajo – resnici na ljubo – za seboj stoletja zatiranja črncev oz. »afroameričanov« … In tihi rasizem je v ZDA prisoten še danes. Namreč – »črnski geto« (npr. NewYorški Bronx), v ZDA ni osamljen; svoj »Bronx« imajo vsa večja mesta po Ameriki ne samo New York … Teza, da znajo biti »črnci v ZDA« kar družbena nadloga, ni ravno iz trte izvit stereotip … Mnogi afroameričani imajo – zaradi razmer v katerih živijo in odraščajo – pogosto ranjeno psiho že v fundamentu, torej iz primarne družine – in posledično tudi šibko moralno razsodnost. Vedeti je treba, da se človekova psihična trdnost in tudi moralna razsodnost rojeva v času razreševanja Ojdipovega kompleksa v primarni družina. Mnoge črnske družine – mislim na ZDA – so, preprosto rečeno, disfunkcionalne, zato ni čudno, da se na margini grupirajo psihično frustrirane klike, torej ulične horde (»ulična mafija«), ki dejansko funkcionirajo po znanih mafijskih načelih. »Inkubatorji« mladih kriminalcev so konstantno polni, in ta »obarvani« (»črni«) »kriminalni (afroameriški) podmladek« je posledično epicenter policijske pozornosti. Če je policija poklicana za to, da iz »nereda dela red«, bi lahko za »razpuščene afroameričane« lahko rekli, da so »poosebljeni nered«, anarhično-kaotičnega tipa. Zato ni čudno, da je policija v ZDA v zadnjih desetletjih »pozorna« in po svoje tudi alergična in agresivna ravno do tega t.r. »črnega« afroameriškega kriminalnega podmladka. In v tem zagatnem družbenem kontekstu je gibanje »Black lives matter« »z lahkoto« postalo t.r. reinkarnirano »kulturno gibanje« že okrog l. 2010 … Veliko policijskega nasilja, ki je bilo v preteklosti prepogosto kronano s smrtjo mladih kriminalcev, ki so bili dejansko večinoma afroameričani, kar je seveda koreliralo z znanim »belim rasizmom«, ki ga ameriška zgodovina še kako pozna in pomni. In sočutje je skupaj z jezo oz. besom v zadnjih 15 letih opravilo svoje in … Jasno je, da so se začeli nemiri, ki so se stopnjevali v letu 2014, ko se je pogosto dogajalo policijsko nasilje nad »obarvano« (črnsko/afroameriško) mladino, torej nad testosteronskimi in neukrotljivimi afroameriškmi mladici. Agresivni policijski trend se je »po tihem« (torej neuradno) dejansko stopnjeval, in policijski, torej človeški sadizem je prišel do veljave. Do veljave je prišla človeška živalskost! Že minimalna kriminalna dejanja črnskega podmladka so postala prevrednoteno kaznovana in zatirana za agresivnimi pristopi. In gibanje »Black lives matter« – stebrni kamen wokeizma – je postalo t.r. upravičeno. Ko je Obamo l. 2016 zamenjal Trump je policijsko nasilje (nad črnci) »po tihem« resnično postalo še bolj rasistično motivirano, saj se ve, da je policija desno, torej prorepublikansko orientirana, za nasprotnike pa ima anarhiste, kamor nedvomno gravitira »črni« podmladek uličnih tolp, ki pa se politično grupirajo na levi, torej gravitira k demokratom. Dobro je še enkrat izpostaviti, da so priseljenci (na katere je Trump tako alergičen) in črnci so po definiciji prodemokratski in že od nekdaj predstavljajo diskriminirano manjšino (in margino), ki je prav tako »od vselej« deležna velike pozornosti in podpore sočutnih in kronično trpečih (beri: frustrianih) FEMINISTK. Drugače rečeno: »Feministke so od nekdaj – po definiciji – pajdašice črncev in priseljencev ter podobnih diskriminiranih manjšin.« (BTW: Spomnim se predavanja pokojnega Tončija Kuzmanića pred kakšnimi 25 leti, ko je govoril, da so »protagonisti različnih revolucij lezbijke in geji«, torej frustrirana margina – kar je tole moje predavanje izjemnega pomena.)
Feb 03, 2025