Te feministke bi naredile vse, da bi me utišale. In jaz se ne dam! Tej psihozi, ki se ji reče feminizem, feministična ideologija, je treba stopiti na prste. In jaz delam, kar mi Nadjaz to (za)ukazuje: »Mislim (torej sem, torej nekaj biva – no, ni nujno, da sem to jaz)!« In ne samo da mislim in pišem, tudi govorim. Doslej so mi feministke prepovedale govoriti, tudi replicirati, na »njihovih« enoumnih okroglih mizah in predavanjih. Preprečile so mi zagovor doktorata (skupaj s svojimi pajdaši geji)! Ko sem nedavno poslušal neko feministično Hrvatico na FF (»Feminizem kot utopija«), mi je SLO-ideologinja Eva D. Bahovec 2 x nesramno vskočila v besedo – tako zelo nekulturno, da še sama hrvaška predavateljica ni vedela v čem je fora, in me celo vprašala, kaj jaz mislim o bodočnosti in perspektivi feminizma.
Potem sem se pred kakšnim mesecem udeležil enoumne okrogle mize o knjigi Drugi spol (Simone de Beauvoir) – Feminizem kot simptom, mi je ta ista Eva D. Bahovec spet 3 x vskočila v besedo. Moja replika je seveda šla v smer, da je feminizem res simptom, vendar simptom (ženskega) zavidanja penisa, in da bom kot protiutež napisal knjigo Prvi spol – ali: penis in ženska želja. Seveda so se enoumne (mlade) feministke (in feministi) – feministični podmladek iz FF in FDV – malce hihitali.
No, doma me je na moje veliko presenečenje in veselje čakalo tole E-sporočilo:
»Pozdravljeni, gospod Vodeb.
Sem študentka XY in v sredo sem bila, tako kot Vi, na predstavitvi knjige Drugi spol. Dogodka sem se udeležile zgolj zaradi radovednosti. Knjige namreč (še) nisem prebrala, vendar se mi je udeležba okrogle mize zdela dobro izhodišče za odpiranje novih vprašanj in razmišljanj o tej tematiki, saj na tem področju še nimam izoblikovanega trdnega mnenja in se ne opredeljujem kot (anti)feministka.
Pišem Vam, ker me je zaključek dogodka močno zmotil. Sama bi z veseljem poslušala Vaš komentar in pogled na obravnavano temo. Konec koncev smisel okrogle mize ni učenje splošnih resnic, temveč diskusija in argumentiranje različnih aspektov. Moderatorkino vedenje sem zato videla kot nespoštljivo. Z jemanjem besede in agresivnim nastopom na opozicijo je pokazala le na lastno šibkost in slab zgled razširila še med publiko, kjer se je razširil nekakšen prisiljen smeh. Takrat me je bilo sram, da sedim v sobi intelektualcev, kjer bi lahko na veliko primernejši način vsak delil svoje mišljenje in ne bi šlo le za ofenzivni napad na vsakršno neskladje s prepričanjem nastopajočih.
V primeru, da boste res napisal knjigo Prvi spol, jo bom z veseljem vzela v roke.
Srečno in lep pozdrav, XY«
Dotično študentko sem vprašal, če lahko objavim njeno pismo – seveda brez imena. Pa mi je dovolila.
http://www.publishwall.si/roman.vodeb/photos/photo/41989
Eden od mojih »odrskih« projektov je ob MonoTragiKomediji (Seks, Freud in jaz) tudi DuoTragiKomedija (Lepotica in psihoanalitična zver), kjer bom kot Sigman Frojdeb terapevtsko obdeloval (ali pa ona mene) Monico Bikinsky.
V napovedniku sme vse lepo predstavil – oz. je to storil moj menažer – feminizem ni omenjen z eno besedo. In potem so (pričakovano) začela deževati grozilna in žaljiva sporočila (telefoni, SMSi …) in to naslovljeni na mojega menažerja, ki vse to organizira – zaenkrat v ljubljanskem (sobota) in mariborskem (nedelja) Koloseju v času Dneva žena.
Militantni feminizem je v rangu srednjeveške inkvizicije. Pa tem feministkam se je zmešalo. Odrsko tragikomično satiro bi mi preprečile – samo zato, ker je govora o seksu – kar je seveda nočna mora feministk. Evo, kam nas je pripeljal ta anarholiberalni (levi) feminizem. In včasih mi je kar nerodno priznati, da sem bil levičar, da sem bil član LDSa in da sem (nazadnje) volil ZARES.
Feb 28, 2014
