Prejšnji teden sem imel dve super ponovitvi MonoTragiKomediji v hotelu Mons. Ko sem (na to temo) »predaval« učiteljskemu zboru neke šole, sem seveda zbral »soft« (mehkejšo) verzijo, kar se je izkazalo kot »balzam« za (razdraženo) žensko dušo. Malo sem pač ovinkaril in nisem povedal vsega. Ženskam – po mojih izkušnjah – najbolj paše poslušati »ovinkarjene okrog seska«. Najbolj strižejo z ušesi, ko govorim o fafanju, okusu sperme, depilaciji (faličnih/črnih) kocin in podobnih rečeh ...

Svoje teoretsko MnonoTragiKomično soliranje, torej »predavanje«, zabelim/začinim/popopram (dodam nekaj čilija) oz. pocukram z vložki – pa ne »damskimi« pač pa »porno-teoretskimi«. Nič si ne izmišljujem, vse je res oz. je vezano na resnične dogodke oz. resnična in legitimna moja teoretska razpredanja.
Pred par leti so me v neki (ženski) reviji naprosili, če lahko odgovorim na naslednje vprašanje: »Za dober seks so nujne spremembe. Spletna raziskava, ki pa ji gre verjeti zgolj pogojno, je pokazala, da dve tretjini žensk ne marata oralnega seksa, a to prva tretjina vseeno počne, vendar samo zato, da zadovolji partnerja, drugi tretjini se gnusi. Gre pri tem za moralni ali higienski problem?«
Moj resen teoretski izliv se je glasil nekako takole: »Prav odnos do penisa 'razgali' žensko oz. njeno razrešitve Ojdipovega oz. kastracijskega kompleksa, ki se dogodi v otroštvu vsake deklice. Žensko prakticiranje oralnega seksa ('fafanje'), ali pa vsaj fantaziranje o tem, razgalja neko njeno karakterno oz. vedenjsko paradigmo – razgalja njeno bodisi faličnost ali pa feminilnost. Tiste ženske, ki so svoj Ojdipov oz. kastracijski kompleks – torej tudi infantilno soočenje z anatomijo moških genitalij – razrešile tako, da se v odraslosti zgledujejo po moških (faličnost), moški penis predstavlja epicenter njenega nelagodja in njene (nezavedne) zavist, ki je navadno prav zaradi obračanje želje v svoje nasprotje, začinjeno tudi z gnusom. V ozadju torej tiči infantilno zavidanje penisa, ki je v osnovi nezavedno. Soočenje s penisom in eventualno 'normativno' oralno oboževanje oz. ljubkovanje, faličnim ženskam predstavlja tegobo oz. nujno zlo seksualnega odnosa z moškim, s katerim navadno moškega osreči. Nekaterim vsiljivim moškim pač uspe prepričati oz. prisiliti oz. naprositi žensko tudi v oralne prakse – kar ji lahko na trenutke (ko posedujejo določeno 'moč' oz. 'oblast' nad moškim) celo prija. Ženske, ki so bile že kot neizkušene najstnice nekako pahnjene v oralni seks – ker je to pač norma današnjih spolnih praks – in ga v odraslosti zgolj nerade prakticirajo, s tem 'odnosom do penisa' posredno izpovedujejo, da se je zavidanje penisa preko gnusa prelevilo v zgledovanje po moških in kopiranje njihovih vedenjskih vzorcev. Ženstvene ženske pa so se kot deklice 'sprijaznile' s svojim 'hendikepom' oz. 'primanjkljajem' enega organa in si ta organ (penis) v odraslosti strastno želijo in ga obožujejo ter ljubkujejo če je le mogoče, torej tudi zavestno. Oralni seks zanje predstavlja užitek: končno lahko vase sprejmejo tisto, kar si že od nekdaj želijo – zavestno in nezavedno – pa še moškega imajo pod kontrolo, saj se zvija od naslade. Gnus oz. odpor in nelagodje ob eventualnem prakticiranju oralnega seksa po drugi strani tudi pomeni nezavedni odpor do želje po penisu, ki jo ima (željo namreč) vsaka (heteroseksualne) ženska – higiena je za celotno razumevanje psihološkega konteksta torej nebistvena. Gnus se torej ne napaja zaradi (ne)higiene. Pri gnusu gre za nezavedni odpor do želje po penisu… Tista tretjina žensk, ki v oralni seks ne pristaja, v svojem 'uvajalnem' seksualnem življenju pač ni naletela na dovolj vsiljivega moškega, v katerega bi tudi dovolj zaljubljena, da bi mu izpolnila to 'večno' željo. Prav odnos do penisa in njegovega sprejemanja predstavlja ključno točko razumevanja ženske seksualnosti. Ob koncu velja še omeniti, da menda (kot kažejo ankete – če je to sploh mogoče anketno raziskati) ena četrtina žensk, ki prakticira oralni seks, pusti vase tudi ejakulacijo oz. spermo tudi pogoltne.«

Ta kontekst sem razložil tudi v enem od poglavij svoje zadnje (konroverzne) knjige O spolu (http://www.romanvodeb.com/) ki jo (znižano na 15 Eur) lahko kupite ravno v Monsu – pa še kakšno »odpiljeno« posvetilo vam (s podpisom) lahko v knjigo dopišem.

V MonoTragiKomičnem (odrskem) »predavanju« pa stvari »pocukram«/zabelim/popopram – vpeljem tudi ananas (ki izboljša okus sperme) – pa »gnojni izcedek« oz. »smrkelj« in/oz. (hranljiv) »cedeči se sladoled«, ki »plemeniti žensko misel«. Razložim tudi razlike v (ženski) afiniteti do »goltanja/požiranja sperme« in seveda dodam interpretacijo znamenite, skoraj vsesplošne (moške) afiniteti do ejakulaciji v (ženska) usta. Vse skupaj zavijem v šalo, da slučajno pri kakšni seksualno zavrti ženski ne pride do bruhanja, ker se mi je na enem »predavanju« (v »vaški skupnosti«) že skoraj zgodilo. In takšnih, seksualno zavrtih žensk, je potem sram zapustiti dvorano, in »(po)trpijo« do konca, na mene, oz. na »Sigmana Frojdeba« pa so jezne do konca svojih dni, in še po smrti.

Torej: če si hočete/želite – sebi in partner/ju/ici – popestriti veseli december pridite v torek, 17. decembra ob 20. uri v hotel Mons – karte (za 7,50 Eur) si prej rezervirajte na GSM: 040 33 66 72 ali anton@zimske-urice.si.    VABLJENI!