Mnogi se v teh časih obračajo name in me sprašujejo, kaj je narobe z Zlatkom Čordićem, pa Markom Potrčem, Tanjo Ribič in še kom – tudi z nekaterimi priznanimi (levimi) intelektualci –, ki se v teh težkih časih tako vneto zoperstavlja vladi in/oz. vladnim ukrepom. Pred kratkim sem posnel video (https://www.youtube.com/watch?v=L9krfYjWPfc), kjer sem razložil, na kakšen način je človek subjekt, torej slepec in hkrati suženj svojega nezavednega. Pospremil sem ga s twitom: »"COVID19 in (bolesten) boj za oblast" – bobu je pač treba reči bob. Zato da boste laiki in neopredeljeni vedeli, čemu sedaj ta "KUL" in tehnični mandatar, zakaj demonstracije, "kolesarjenje" ...« Načelo, da »zavest v resnici ne ve, kaj nezavedno resnično misli« – in nezavedno je v resnici vselej odločilno –  sem okvirno razložil, zato, da bi ljudje razumeli vse te disidente, »google-doktorje«, ki se tako vneto zoperstavljajo vladi in/oz. vladnim ukrepom. Tudi tole »bodočo« koalicijo KUL se ne da povsem razumeti – oz.: skozi psihoanalizo se da veliko povedati, npr. to, od kje se napaja vso to disidentstvo, uporništvo in vsa ta kaotična (leva) anarhičnost. Tudi o vodljivih/sugestibilnih stezosledcih bi se dalo veliko povedati.

Psihoanaliza je močna ravno v tem, da izpostavlja, da v človekovem/subjektovem nezavednem, prežijo določeni nezavedni konstrukti (jedra), ki diktirajo, v katero/kakšno smer gredo zavestni procesi in/oz. občutki. Nezavedni fundament – za katerega je zavest slepa – je v vseh teh protestniških kontekstih, ki so povezani s korona-krizo in vladnimi ukrepi, ključen. Natančno to nam sporoča Freud (in Lacan) s svojo psihoanalizo.

Prav danes, ko pišem ta tekst, sem twitnil: »Intelektualci (beri: modreci) vseh dežel (ne glede na politično opredelitev) združite se! Vrag je odnesel šalo! Vlade (vladnih ukrepov) se zdaj ne sme spotikati. Protivladne demonstracije (z agresivnimi anarhisti in "goole-DRji" in podobnimi disidenti) zdaj niso primerne/dobrodošle!« Dejansko »se mi zdi« – beri: vem – da sedaj niso primerni časi, da številni laiki – na področju psihoanalize (kot vede o nezavednem) pa so/ste t. r. vsi laiki – podlegajo diktatu svojega nezavednega. Sam se imam za kar pametnega človeka, pa vendarle si ne drznem medicinski stroki oporekati zgolj zato, ker vladni ukrepi nekako niso kompatibilni z mojim pričakovanjem doživljanja ugodja. V tej krizi, ki jo je prinesel drugi val in vsa ta epidemija/pandemija, moramo zaupati medicinski stroki in vladnim ukrepom. Ker zdaj ni čas, da bi se takšni in drugačni laiki delali pametne in z divjimi napadi sesuvali vlado in se upirali vladnim ukrepom, za nameček pa še ščuvali ljudi, naj se uprejo vladi in njihovim ukrepom, ki jih v resnici diktira prava medicinska stroka.

Res pa je, da bi se morala vlada precej bolj zavedati, da ima na disidentski strani opravka s popadljivimi anarhisti, patološkimi narcisi (ki formalno veljajo za strokovnjake) in pristaši raznoraznih teorij zarote. Te »paciente« bo treba – slej, ko prej – obvladati, tako ali drugače. Ni zgolj policija/represija in/oz. pravni sistem tisti, ki lahko ukroti vso to podivjano množico, pač pa je mogoča tudi malce bolj prefinjena intervencija. Nimam v mislih ravno manipulacije, pač pa bolj prefinjene pristope, skozi kater bi se te disidente (posredno) izolirali od vplivanja na nevedne in vodljive množice. Psihiatre in psihologe oz. psiho-strokovnjake bi že zdavnaj morali angažirati – tako, da bi spregovorili javno, skozi elitne oz. nacionalne medije. Tudi sociologi in filozofi bi morali priti do besede – tako v medijih kot tudi na zaprtih sestankih vlade in vladnih službe, tudi NIJZja.

Za sklep pa še nekaj mojih nedavnih, poučno pikrih in mestoma celo nevljudnih, twittov. Naloga nas, kritičnih mislecev, je pač ta, da kritično mislimo, in to v smer, v katero mislimo, da je prava:

»Če še niste dojeli, da sedaj ni čas za javno izkazovanje svoje politične opredeljenosti – za raznoraznimi protesti in peticijami –, potem ste (v resnici, v moralnem smislu) "glupi ko kurac"!« In: »Fraza: "Boj za oblast je legitimen," mi gre že pol leta na živce. Opozicijski politiki bi morali v tem trenutku dati na vago svojo željo po oblasti in idejo, "kaj je dobro za narod/državo". Zdaj imamo čas, ko boj za (politično) oblast preprosto ni legitimen, ker je moralno sporen.«

Tale moj twitt je letel na potencialnega tehničnega mandatarja: »Če bi bil Jože P. Damijan trezen, če bi imel izostreno moralno razsojanje, bi pritiske nanj, v smeri, da naj postane tehnični mandatar, gladko odbil, rekoč: "A se vam meša?! Zdaj ni trenutek za rušenje vlade!" S svojo držo zgolj in samo potrjuje, da (sploh) ni pravi za mandatarja«

Tudi 135 »intelektualcev-podpisnikov« nekakšne peticije (za sesuvanje aktualne vlade in prevzem »tehnične koalicije KUL«) sem okrcal: »Me prav zanima, če je kdo (o levih) uglednežev premogel toliko moralne razsodnosti, da je zavrnil podpis te peticije.«

Tudi nepripravljenost Gantarjevega ministrstva z drugi val sem okrcal – zdravstveni sitem se mu t. r. razpada: »Tole je Gantarjeva zdravstvena bilanca, on se je pa pol leta ukvarjal z A. Pivec in DESUSom. Halo!?«

Moralna nerazsodnost žensk, me seveda tudi jezi: »Peščico žensk, ki imajo ustrezen intelektualni potencial, določene znanja in hkrati štekajo psihoanalizo, sem do nedavnega jemal resno in jih spoštoval. V korona-krizi pa so me močno razočarale. Na piedestalu intelektualk, ki so me razočarale sta Vesna V. Godina in Mila Alečković; slednja je iz Srbije.«

Posredno sem kritiziral tudi vlado: »Bojim se, da prihajajo časi, ko medicinski vidiki aktualne COVID19-krize ne more (ne sme) biti več ekskluzivni vidik, ki diktira vladne ukrepe. Par stvari bo treba dati na vago. Preveč norcev (in "Google-DRjev") imamo v SLO, zato z medicinskimi ukrepi ne moremo več zajeziti krize.«

Kritičen sem bil tudi do sebe – oz. sam sebi sem se čudil, da znam biti včasih tudi tiho: »Mislil sem, da se vselej delam apriorno pametnega in govorim tudi takrat, ko bi moral molčati (in poslušati Wittgensteina). Sedaj pa vidim, da v resnici znam biti preudarno tiho in predvsem poslušati tiste, ki več vedo (o COVID19) kot jaz. Doslej sem mislil, da te kvalitete nimam.«

Studio City me s svojo protivladno držo ne preseneča več. Zato: »Medicinec Matjaž Figel (včeraj v Studio City) ni ravno v ponos medicinski stroki; je pa zakoračil na področje sociologije & psihologije (& filozofije) za kar pa ni ravno strokovnjak. Je pa res, da je COVID prerasel iz medicinskega v sociološko-psihološki (in filozofski) problem.«