V spletu okoliščin je šel nek intervju na temo teorije zarote v povezavi s COVID19 in 5G tehnologijo v čisto drugo smer, kot smo se sprva dogovarjali. Uredniška politika je bila pač drugačna. Sicer pa sem/smo zastavil(i) takole:

Po brskanju po internetu smo naleteli na vaše pronicljive, zelo unikatne teorije oz. interpretacije znamenitih teorij zarote. Kaj vas je napeljalo, da ste zagrizli v to kislo jabolko?! “Pred par leti, ko so ljudje »galamili« okrog škodljivosti letalskih izpuhov – t. i. chemetrailsov – sem si rekel, da moram končno razgaliti psihično postat takega spodletelega verjetja. Ko pa je na nacionalni RTVSLO gostoval svetovno znani »konspirolog« David Icke, sem si rekel: »Dovolj je tega! Dovolj je teh netegovanj ljudi z raznoraznimi teorijami zarote« in sem se lotil psihološke oz. psihoanalitične elaboracije teorije zarote. Vsake toliko časa – ob različnih priložnostih – to svojo interpretacijo obudim in jo plasiram v medijski eter. Zdaj so moje interpretacije spet aktualne, ko je izbruhnil virus COVID19. Nedavno sem se na to temo razgovoril ob vpeljavi tehnologije 5G, ko je resorno ministstvo s Šarčevim ministrom Rudijem Medvedom organiziralo posvet na to temo, na katerega žal nisem bil povabljen kot predavatelj. Lani je človeštvo praznovalo 50. obletnico pristanka luni. Tudi okrog tega je aktualna teorija zarote, češ da človek še ni bil na luni …”

Pa vas je kdo usliši?! “Očitno ste me vi sedaj uslišali. Sicer pred lati klicarl na ARSO, na Meteorološki inštitut (ko so zarotniki pritiskali okrog letalskih chemetrailsov. Spomnim se muk Tanje Cegnar in Branka Gregorčiča, ki sta jih doživljala pri pritiskih »zarotnikov«, to so eni in isti ljudje … Obema sem preposlal svoje interpretacije. Tudi na kompetentne ljudi (iz NIJZ), ki se ukvarjajo s cepljenjem, sem obvestil o svojem delu … Koliko so me resno jemali, ne vem. Več kot ponuditi se ne morem. Vem pa, da se zarotnikom ne splača dokazovati, da se motijo, pač pa se jim mora razložiti, zakaj razvijejo tako zavajajoče in močne občutke s temi svojimi teorijami zarote.”

In kaj je jedro vaše interpretacije teorije zarote? Veljate za psihoanalitika. Vselej si pomagate s Freudom … Kje vidite Freuda v tej zgodbi? “Freud je v dveh spisih – iz leta 1907 in 1908 – opozarjal, da se določenim ljudem v odraslosti vzpostavljajo nekatere bizarna verjetja oz. občutki, vse te groteskne teorije, ki jih tudi v Freudovem času ni manjkalo. V bistvu je posredno govoril o teorijah zarote, le da takrat še niso imele tega, sedaj uveljavljenega, imena. Vse te spodletele občutke je povezal z otrokovo domnevo, da jih starši – kot prve avtoritete – zavajajo oz. »nategujejo« (beri: se jim lažejo), ko otrok hoče zvedeti resnice o tem, od kje in na kakšen način prihajajo na svet otroci. Freud je zgolj namignil, da otrok (nekoč) ni kar nasedel »pravljici«, da otroke na svet prinese štorklja, kakor je bilo nekoč modno otrokom lagati in razlagati fenomen rojstva novega otroka. Na fundamentu tega prvega zavajanja tak otrok v odraslosti razvije avtonomno spoznavno pulzijo oz. vedoželnost, ki pa je v tem primeru povezana še s kontekstom, da se mora odrasel človek še zoperstaviti neki uradni interpretaciji. In zarotniki v osnovi najprej rabijo neko uradno interpretacijo nekega fenomena, šele nato se jim poraja občutek, da jih uradna avtoriteta zavaja, da se ljudem laže. In ta občutek ima pri zarotnikih psihotične razsežnosti.”

Ampak sedaj, ko so aktualne številne zarote, se večini otrok vendarle ne laže, da otroke prinaša štorklja, kar je izpostavljal Freud. “Otrokom se resnica, kako otroci pridejo na svet, vendarle ne pove na tako odkrit način, kot v resnic stvari stojijo - se seksualno dogajajo. Otrok marsičesa ne bi razumel. Sploh pa ne imperative pohote. Sram staršev oz. odraslih ljudi še vedno opravi svoje – in otrok je še vedno v megli okrog vprašanja, kako točno – in zakaj – na svet prihajajo otroci, njihovi sorojenci, bratje in sestrice. Otroka se v določenih kontekstih, v katerih že sam razvije določena znanje in pamet, ne da kar tako »nasrati«/»naplahtati« in ga »odpraviti« z enostavnimi, pogosto še vedno zavajajočimi odgovori oz. razlagami. Otroka se načrtno zavaja – se mu laže – še na nekaterih drugih področjih, na katerih ima otrok avtonomno tendenco, stvari razumeva po svoje, in izkaže se, da ima otrok prav. Otrok sam spozna, da je njegovo razmišljanje bilo pravilno in da so se mu starši oz. odrasle avtoritete v resnici lagale že od vsega začetka. Na tem infantilnem kontekstu se v odraslosti potem razvijejo različne teorije zarote – torej zavajajoči občutki –, ki jim navadno nasedajo eni in isti ljudje. To, da starši svoje otroke suvereno zavajamo okrog Dedka Mraza, Božička ali Miklavža (ali Špicparkeljca) v razumevanju interpretacije teorije zarote, ni tako nepomembno. Namreč: otrok že sam zgradi opozicijo s katero sam pri sebi (v svoji psihični realnosti) natančno ve, da ga starši (prve avtoritete) v resnic zavajajo, se mu dobesedno lažejo. In ta (paradigmatsko) identičen občutek – vendar v »hipertrofirani«/kulminirani obliki – simbolno oživi. Natančno zato dobi človek pozneje, v odraslosti – v trenutku, ko se v nekem delikatnem znanstvenem ali družbenem kontekstu vzpostavi/pojavi uradna interpretacija – apriorni odpor, ki se se odraža v izoblikovanju teorije zarote. In občutek, da imajo ravno oni prav in ne uradna znanost (avtoriteta – politika, vlada, NASA, Iluminati …) je domala/docela psihotičen, torej »intenzivno nor«. Znameniti (psihološki) sprožilec mu predstavlja neka avtoriteta, neka inštitucija (ali zgolj oseba – npr. znanstvenik), ki izpoveduje neko delikatno/spolzko resnico; in človek, ki je iz otroštva dispozicioniran, da nasede raznim teorijam zarote apriorno, v svoji psihični realnosti, pogosto vzpostavi občutek, da se mu uradna avtoriteta (politika, znanost, vlada, NASA, Američani, Iluminati …) laže, da ga (ljudi) zavaja. Po drugi strani pa takoj (apriorno) sprejme alternativno interpretacijo, torej »teorijo zarote«, ki bi se ji v resnici moralo reči »domneva« zarote.”

Te vaše teorije zvenijo zelo konsistentno. Ljudem bi bilo res treba obelodaniti vsa ta vaša odkritja oz. interpretacije. Zakaj se to ne zgodi?! “Mojega imena se drži stigma, ker sem tudi ideološko involviran v marsikakšen političen kontekst. Mnogi levi oz. nacionalni mediji se me otepajo, ker veljam za antifeminista. S svojo konsistentno konservativnostjo, ki izvira iz psihoanalize, bi lahko vplival na nekatere segmente naše družbe. Zato se me mnogi otepajo in bojijo kot hudič križa. Kakšen bosanski psevdoarhelolog dr. Semir Osmanagić bi me utopil v žlici vode, ker razgaljam njegov šarlatanizem, njegove arheološke potegavščin in številne njegov teorije zarote. Ampak okrog »njegovih« bosanskih »piramid« v Visokem sesuvam tudi milijonski turistični biznis, kar tudi ni tako enostavno …”

Na kaj vse se še lepijo vse te teorije zarote? Omenili ste pristanek na luni, pa letalske chemetrailse, cepljenje … “Tu je še zrušenje WTC (ki naj bi ju Američani sami zrušili – tudi letala v Pentagonu sploh ni bilo, ga niso ga našli …). No, da je Zemlja »v resnici« ravna plošča (ali pa votla – v njej namreč še vedno živi Hitler!) ne bom niti omenjal, pa »načrtno umorjene« princese Diane (!) in »še živečega« Elvisa Presleya (!) tudi ne. Vse te nanašalne blodnje iz registra teorije zarote poznam, in že pred leti se mi je zdelo fer, da nevednemu oz. laičnemu folku (pa tudi tistim, ki mislijo, da nekaj vedo) razložim, od kje se jim – vsaj tistim najbolj zagretim pristašem teorije zarote (»zarotnikom«/oporečnikom) – napaja ta intenziven občutek, da jih nekdo z neko uradno interpretacijo nateguje, zavaja, se jim laže. Parim kroničnim oporečnikom/»zarotnikom«– češ, da ljudje v resnici še nikoli niso bili na luni (in da so Američani sami zrušili WTC) – sem poskušal s psihološko logiko (vezano na moralno razsodnost in Nadjaz) razložiti, da bi bilo izjemno težko najti in (z)organizirati toliko psihopatskih ljudi, ki bi speljali nateg z Apollom 11, ali pa, da bi toliko in toliko ljudi organiziralo poboj 5000 nedolžnih Američanov (WTC in Pentagon), brez da bi jih pekla vest in da bi v končni fazi mnogi vse »zblebetali«. Oporečniki/»zarotniki« v tem primeru najdejo na desetine racionalizacij, da bi uveljavili in legitimizirali svoje teze oz. »resnice« – bolje rečeno svoj občutek (svojo zablodo, nanašalne blodnje) – da so nas, vse človeštvo, Američani (NASA) nategnili. Glede na to, da zadnje čase hitro izgubim potrpljenje – zbledi pa mi tudi občutek za vljudnost, za bonton – sem že mnogim oporečnikom/»zarotnikom« vendarle namigni, da če trojica Armstrong-Aldrin-Collins ne bi bila na luni, se Edwinu (Buzzu) Aldrinu ne bi »odtrgalo«, ko mu je nek »zarotnik« težil, češ, da nikoli ni bil na luni. Dotični »zarotnik«/oporečnik je Aldrinu – takrat je imel Aldrin že čez 80 let – silil pod roke biblijo, v smislu, naj pri bogu priseže, da je bil na Mesecu, z aluzijo, da ni bil … Ostareli Bazz se je v besu takrat prelevil v 20-letnika in nadležnemu vsiljivcu »stisnil šamar«, direktno na gobec. Verjemite mi, da, če Aldrin ne bi bil na luni, kaj takega ne bi bil sposoben – Nadjaz mu tega ne bi (do)pustil.

Za konec pa še nekaj: kaj pa “čipiranje” ljudi? “Nimam posebnega mnenja okrog čipiranja ljudi. Če bo korana-kriza trajala še mesece, morda leta, niti ne bi imel proti, da se ljudi čipira, in da se sledi njihovim telefonom – ker to služi osnovni ideji, ki je plemenita in je povezana z ohranjanju človekovega zdravja. Brezglave kure in peteline je treba nadzorovati – zato, da ne bodo ogrožali zdravja ostalim ljudem.”