Pred natančno 10 leti – 2. februarja 2010 –  sem na gostoval v oddaji Piramida. Takrat jo je vodila Erika Žnidaršič (ki danes vodi Tarčo). Koncept takratne Piramide je bil sicer bolj sprostilen – no, pa tudi izobraževalen. Namreč, »prerekali« smo se o pomembnih družbenih temah. Ravno ko sem gostoval jaz, smo se med drugim »prepirali« okrog ideje, da bi ukinili slovensko (profesionalno) vojsko. Nekaj let prej smo ukinili že naborniško vojsko. Ne vem točno, v katero smer sta takrat ubrala moja sotekmovalca estradnica Saša Einsiedler in violinist Benjamin Izmajlov, toda zase vem, da sem bil proti ukinitvi profesionalne vojske – rekoč, da se nikoli ne ve, kaj nam bo nemirni Balkan vse prinesel. Ne bom rekel, da sem vedel, da se bodo čez 5 let zgodile sedaj vsem dobro znane migracije, v katerih se po petih letih še zdaj na tisoče beguncev »vali« priti Zahodni Evropi. Država, kakršna je Slovenija se sploh ne sme povsem demilitarizirati. Tednik Mladina je takrat zbiral peticijo za ukinjanje SV, in tudi že zbral številne podpise nekaterih levih intelektualcev (liberalcev), da ne rečem anarhistov.

Glede na to, da dobro poznam človeško – bolje rečeno moško – psiho, dobro vem, kako hitro lahko pride do različnih nesoglasij. Medsosedski spori – npr. s Hrvati – lahko zelo hitro eskalirajo do oboroženih spopadov … Človek – moški – lahko hitro postane neukrotljivo agresivna žival.  Vojsko zato rabimo – vsaka država v resnici rabi svoje oborožene sile.

Nedavni predlogi vodilen opozicijske stranke SDS, o ponovni uvedbi obveznega naborništva, niso ravno strel v prazno. Predlog je legitimen predvsem zato, ker trume beguncev lahko resnično postanejo neobvladljive. Policiji bi lahko še kako pomagali obvladovali in nadzorovati situacijo z naborniki okrepljeni vojaški kontingenti. Ne trdim, da bo to neizbežno potrebno – zdi se mi, da bo profesionalna SV vojna povsem dostojno asistirala Policiji, če bo to potrebno. Mislim pa, da ne bo.

Se mi pa SDSov predloga vendarle zdi legitimen, celo konstruktiven. Pa ne samo zaradi okrepljenega nadzora na slovenskih mejah – predvsem s Hrvati in delno z Italijani – pač pa zato, ker ima služenje vojaškega roka nekatera pozitivne učinke na razvoj duševnosti v smer psihičnega zorenja/dozorevanja pri nabornikih, torej pri mladih moških, pri najstnikih moškega spola. Nikakor se mi ne zdi na mestu, da bi tudi za potreba ustvarjanja varnostnih razmer v državi, izenačevali oba spola. Tudi za maturacijo ženske ne bodo nič bolje – nič prej in nič bolj zrele ne bodo –, če se bi vključile v naborniški sistem, zgolj nosečnic (in splavov) bi bilo več. Vem pa, da bi se nekatere profeministične »fantinje« še kako silile v služenje vojaškega roka – pa »hiperseksualne« najstnice tudi. Zdi se mi celo, da bi se razne falične »Lidije« hotele izenačiti z moškimi tudi kar se tiče vojaščine. Ker poznam fenomen (nezavednega) zavidanja penisa in zgledovanja po moških, vem, da bi bila to zelo realna, vendar zelo težko izvedljiva (in draga) opcija. Nabornikom namreč »šprica« testosteron (in sperma) t. r. iz ušes, mlade ženske – četudi bi med vojakinjami bilo precej lezbijk – pa imajo tudi nebrzdano pohoto. Le kdo bi to v vojašnicah krotil?!

Osebno mislim, da se najstniki lahko spodobno prelevijo v odrasle moške tudi brez obveznega služenja vojaškega roka. Res da jim vojaščina ne bi škodila – celo koristila bi jim na področju normalizacije psihe. Ampak se mi zdi, da bi proces maturacije (odraščanja) v tem času, v tem družbenem trenutku, lahko zastavili drugače, ne ravno z vpeljavo obveznega služenj vojaškega roka. Za družbe, državo in mlade moške same, bi lahko proces maturacije lahko zastavili drugače – morda z vpeljavo fizičnega dela, nekakšne delavne prakse, kjer se ne bi zgolj tipkalo po »pametnih« telefonih, »tablicah« in računalniških tipkovnicah.