Osmanagićeve najbolj »divje« in »nedeljske« (bizarne in greoteskne) posplošitve so naslednje:
Ko govori o piramidah kot »energetskih mašinah«, se prelevi v največjega strokovnjaka za elektromagnetno valovanje in »divje« vpelje »elektromagnetno polje«, pri katerem gre res za kombinacija električnega in magnetnega polja (ker: električno polje res nastane v okolici nabojev, magnetno polje pa je posledica gibanja nabojev). V svoji »stiski«, ko ne ve več, kako bi bil še bolj prepričljiv »divje« vpelje še podzemeljske vodne tokove in (zakopano) železno ploščo (?!) – kar naj bi po njegovem že kar generiralo znamenito »energijo« teh »piramide«, ki je (da bo bolj elegantno zvenelo) brezplačna in se (to pa je višek njegove nebuloze) prenaša na daljavo in tudi v vesolje, hkrati pa ta »energija« služi kot komunikacijska tehnologija … V svojih »fotošopskih« nategih to energijo, v obliki (laserske) svetlobe, celo vriše v hrib Visočica in jo usmeri v vesolje … Da bi bil bolj prepričljiv, še reče, da »sveta/sakralna geometrija« – seveda med drugim matematičnim balastom vpelje tudi število »Pi« (3,14) (tudi kvadratni koren) – zagotavlja »pretočnost energij« …
Ko govori o podzemnih vodnih tokovih, kot potrditev vpelje vodo (podtalnico), na katero je naletel, ko je kopal svoje tunele … Ne omeni pa, da je geološko logično, da so med zemeljskimi plastmi tudi zajetja podtalne vode – domala povsod po svetu je tako. Vodo na katero je Osmanagić naletel označi za zdravilno, celo kot »informativno« (kar kot senzacionalizem že desetletja govorijo šarlatani povsod po svetu – Osmanagić na pomoč pokliče nekega Japonca, da zveni bolj prepričljivo). Kot veliko kvaliteto razglasi, da ima voda vseskozi isto temperaturo (isto temperatura je tudi v tunelih!), in to razglasi kot izjemnost/senzacijo). Mogoče ne ve, da je temperatura v podzemnih kraških jamah – npr. v Postojnski ali Škocjanski jami (in rudnikih) povsod po svetu približno enaka (niha med 8 in 12 stopinj Celzija), ker je to nekakšna naravna (geološka) zakonitost. Kot kulminacijo norosti pa izpostavi, da, če človek običajni vodi pol ure govori, da jo ima rad, se bo voda spremenila – postala bo »energetska« in/oz. »srečna« voda …
Ko koplje svoje tunele, naleti na nanose (okroglo-ovalnega, zaobljenega) kamenja, ki so verjetno povsem naravni (morda tudi posledica »vodnega dogajanja«, zamrlih oz. usahlih vodnih tokov); označuje jih za zidove (sicer brez maltnega veziva) in (umetne) »zgradbe« … Jasno, da (zaradi fizikalnih zakonitosti) vodni nanosi kamenja ne morejo imeti malte. Fizikalno logično je tudi, da se v določene ožine zagozdi ravno veliko kamenje, fin oz. droben pesek (kamenčki) pa odplavi naprej. Precej nelogično je, da v kamnitih zidovih ni malte oz. betona, po drugi strani pa trdi, da je »betonu« (npr. »K2«) umeten in je NAJtrši na svetu (spogleduje se celo s idejo/tezo, da je v betonu »zazidana«/vtkana železna palica, da bi lažje legitimiziral energijo – ker: 21 metrov pod »betonom« pa poteka pozemni vodni kanal). Če bi se Osmanagić hotel izvleči v tem nelogičnem kontekstu (»betonu« in odostnosti malte v zidu) bi iznajdljivo lahko vpeljal najstarejšo civilizacijo, ki je pred 30.000 leti zgradile piramide in tunele, potem pa bi (intelegibilno) vpeljal drugo civilizacijo, ki je (»iz neznanega razloga«) pred 5.000 leti zasula te prvotne tunele; prva civilizacija je poznala cement/beton, druga pa ne več … Vendar se tega – ob vseh drugih grotesknih racionalizacijah – pač ni domislil. Tako pač pri »motiviranem« človeku/šarlatanu (ujetemu v nanašalne blodnje) delujejo številne racionalizacije.
V vsem tem tunelskem kontekstu – pravi da obstaja 7 nivojev – se ne vpraša, kako naj bi vse te 10-kilometrske tunele razsvetljevali. Za prezračevanje najde prikladno teorijo, o različnih nivojih tunelov in različnih višinah tunelov – kar naj bi dokazovalo inteligentnost graditeljev. Eden od mojih kolegov – po »profesiji« dimnikar – je v tem kontekstu takoj, na licu mesta, razložil teorijo prepiha (in podtlaka), za katero se ne skriva nobena posebna »višja« znanost … Ko Osmanagić razlaga teorijo o zasuvanju tunelov, ne pomisli, da se konsolidirani nanosi skozi leta posedejeo in bi v tunelih/rovih bile vsaj 10-20 centimetrskii posedi nanosov, ki jih v visoškem podzemlju, ko so »odkopavali« tunele seveda ne najdejo! In jih tudi ne morejo najti, ker so rove zagotovo kopali sami – in je bilo to na licu mesta – takoj vidno, vsaj za tiste, ki se nismo pustili kar tako nategniti. To sicer ne pomeni, da tu in tam Osmanagićevi volonterski »kopači« niso naleteli na kakšno votlino, ki jo je prvotno morda izdolbla ravno voda (morda pa pozneje tudi zasula/»zafilala«). To tudi ne pomeni, da kašne nekajmetrske rove niso izkopali kakšni neolitska ali (zgolj) srednjeveški domorodci. Zagotovo pa ne nekaj kilometrske, za katere Osmanagić vehementno pravi, da obstajajo (tudi pod »piramidami«), da pa še morajo še »odkopati«, bolje rečeno »izkopati«.
Med milijoni izkopanih kamnov se seveda slučajno najdejo tudi takšni, ki na nekaj asociirajo – npr. na človeško »stopalo« (tudi stopalo s 5 prsti z obeh strani, ki naj bi služilo kot dolžinska mera), »ženski škorenj«, »srce«, »Boba Marleya« … Osmanagić pa trdi, da so ti kamni delo človeških rok – in to za njim suvereno ponavljajo tudi vsi turistični vodiči, in v izrečeno verjetno tudi verjamejo. (Tisti, ki v to bizarno grotesko ne verjamejo, pač niso turistični vodiči.)
Osmanagić vehementno – seveda v objemu želje po narcistični gratifikacije, torej patološke želje po slavi – razglasi, da so »piramide temeljne zgradbe (tudi) na drugih planetih« … Halo?! Kako bi on to vedel?! Tega se pač ne da vedeti! Obnaša se, kot da je bil že na najmanj desetih planetih po vesolju. To zgolj in samo nakazuje – beri: DOKAZUJE – njegovo psihopatološko podstat temeljne ideje, to je, da so lokalna »brda«/hribi piramide, ki so jih (»najverjetneje«) zgradile tuje civilizacije (pred 30.000 leti). Svoj nateg oz. svojo shizotipsko patologijo – shizotipska motnja je t. r. letentna shizofrenija – stopnjuje do teze, da so ljudje nekoč komunicirali na daljava – tudi med planeti – natančno s pomočjo piramid – piramide kot komunikacijsko sredstvo, kot »kanal« ... No, verjetno je to idejo (zgolj) pobral iz znanstveno-fantastičnih filmov.
Brez posebnih zadržkov in pomislekov daje krila svojim fantazijam; in vpelje celo teleportacijo (prenos predmetov skozi čas in prostor), telekinezo (premikanje predmetov z mislimi, na daljavo), telepatijo (branje misli) in še številne druge psevdoznanstvene koncepte. Če bi bil resen (in psihično »ne(z)moten«) arheolog ali antropolog, si tega ne bi dovolil oz. mu to na kraj pameti ne bi prišlo. V objemu bojazni, da njegove (arheološke in antropološke) teorije (zarote) in (»znanstvena«) odkritja/dognanja, ne bi (vz)držale, vpelje koncept sovražen uradne znanosti, premožne elite, vlade, režima, kar je po drugi strani celo inherentni del domala vseh konstrukcij iz registra teorije zarote.
Videti je – vseskozi se zdi – da Osmanagić svoj groteskno-bizarni nateg izpeljuje iz nekaterih nepreverjenih (»polovičarskih«) informacij in iz lažnih »dejstev« (merjenj). Osmanagić utrjuje svojo (psevdo)znanstvenost ravno na teh »mašilih«, ki imajo v resnici status »natega«/potegavščine oz. »intelegibilne laži«. Njegova predavanja so obogatena s fotomontažami – npr. hrib Visočica razglasi za »piramido Sonca« in v računalniškem »fotošopu« hrib suvereno retušira (beri: ponaredi/falcificira) v piramido, s čemer naredi vtis na gledalca). Tudi »laserski« svetlobni snop, včasih je vrisana spirala (iz vrha piramide, usmerjen v vesolje) preprosto vriše v hrib Visočica in trdi, da je to ta (skalarna) »energija piramid«. Bio-energiji včasih reče »či«-energija – za vsak slučaj pa vpelje še Reichovo orgonsko energijo, češ da piramide proizvajajo orgonsko energijo, ki jo je – kot koncept – sicer iznašel oz. »iz-želel« psihoanalitik Wilhelm Reich (ki se mu je na kocu tudi t. r. zmešalo – med drugim je želel v akumulator ujeti ženski orgazem). V želji po prepričljivosti – za vsak slučaj – vpelje še »vzpostavljanje energetskega mostu« (med piramidami) – frekvenca naj bi po njegovem znašal 28KHz … Samodejno se mu v predavanja tudi znamenite (vzhodnjaške) »čakre«, s katerimi hoče še bolj legitimizirati svojo (kvazi)znanstvenost in (kvazi)zdravilnost piramid in podzemnih tunelov. Da bo groteska še večja, dodajmo še tole Osmanagićevo bizarno misel: piramida je živa, diha in tudi govori, kar bi pomenilo, da ima (seveda) tudi svojo frekvenco, s katero se »oglaša«.
Razdaljo med hribi (temeljni »brdo«/hrib je Visočica, ki jo je Osmanagić poimenoval »piramida Sonca«, prikroji tako, da vehementno trdi, da trije hribi – »piramida Sonca«, »piramida Meseca« in »piramida Zmaja« – v zračni liniji (če povežemo njihovi vrhove) predstavljajo enakostranični trikotnik s stranico 2180 metrov. Da je bolj prepričljiv in suveren, »na pomoč« pokliče še »meritve« Geodetskega zavoda (BiH iz Sarajeva) – ne ve pa, da se na »Googlemaps«, da to razdaljo izmeriti; in ta razdalja ni 3 krat po 2180 metrov, torej v obliki enakostraničnega trikotnika! (Razen, če vrh »piramida Meseca« raztegne – ker vrh »piramida Meseca« je v resnici plato v površini vsaj tisoč kvadratnih metrov.) Tudi, ko razglaša »NAJprecizejšo (sveto) geometrijo« – ploskve štiristrane piramide naj bi bile v skladu s severom oz. z vsemi štirimi stranmi neba – tudi falcificira; kompas mu služi zato, da utrjuje svoj arheološko-atrpološko-geološki nateg. Moj kompas (inštaliranega imam na GSM) je (na »piramidi Sonca«) kazal čisto drugače, kot trdi Osmanagić ...
Aug 12, 2019
