Ta tekst – na tem mestu bo objavljen v osmih nadaljevanjih – je nastal zato, ker moralno ni prav, da nekdo – kdorkoli (v pričujočem primeru bo to pač bosanski amaterski (psevdo/kvazi) arheolog dr. Semir Osmanagić) – nateguje in zavaja naivne, nič hudega sluteče ljudi, s turisti na čelu. (Dr.) Semir Osmanagić – mnogi mu res pravijo  psevdoarheolog in/ali/oz. psevdoantropolog. Diplomiral je sicer iz politologije in tudi iz ekonomije, magistriral pa iz ekonomije (na Ekonomski fakulteti). Doktoriral pa je iz »majevske civilizacije«, in to na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, nikakor pa ne pa iz piramid, kot sam trdi. To pomeni, da nima nikakršnega – uradno pridobljenega (certificiranega) arheološkega znanja. V arheologijo se v resnici zaganja »po kmečko«, kot »svinja v buče«.

Ta isti »hobi-arheolog« »dr.« Semir Osmanagić je aprila 2005 lokalno »brdo« (Visočica) pri bosanskem mestecu Visoko blizu Sarajeva, razglasil za »vještačku građevinu«, torej »umetno« piramido (kot delo človeških, če ne celo »nezemljske civilizacije«). Svoj apriorni razglas je pospremil z epohalnostjo in senzacionalizmom, ne da bi se prej vsaj malo konzultiral z uradno arheološko in geološko stroko, ki bi mu lahko marsikaj povedala in razložila o srednjeveškem in ledenodobnem »dogajanju« v okolici mesta Visoko (in hriba Visočica in še nekaterih okoliških hribov, v katerih je sčasoma videl piramide in jih tudi ustrezno poimenoval). No, mnogi pravi strokovnjaki (geologi, arheologi) so mu jasno namignili – beri: mu povedali –, da v Visokem t. r. nič ni. Zmenil se torej ni niti za geologe – njihovo (uradno, pisno) mnenje/poročilo je apriorno obšel, kot da je oz. bo irelevantno, ko ga bodo izdali oz. ko so ga izdali. Slutil, ali pa celo vedel, je, da mu bodo (tudi) geologi nenaklonjeni. In nenaklonjeni mu niso samo lokalni (tuzlanski) geologi (in arheologi), pač pa tudi mnogi tuji, tudi slovenski. Geološko odpravo v Visoko so slovenski (akademsko izobraženi) geologi opravili že leta 2006 in v svojem poročilu Osmanagića popolnoma razorožili, ga celo osmešili. Ampak bosanski »Indiana Jones« se ni dal. Rinil je še naprej – in v nadaljevanju bomo videli zakaj. Osredotočal pa se bom bolj na psihološko plat – torej na njegovo osebno psihopatologijo – njegove kvaziarheologije in kvaziantropologije, delno pa tudi na filozofijo.

Namreč – epistemološko-gnoseološki kontekst (gre za »teorijo znanosti« oz. teorijo »spoznavanja spoznanja«) je Osmanagiću popolna neznanka, kljub temu, da se vseskozi razglaša, da je znanstvenik in kliče na pomoč določene (sumljive) »meritve«. Obšel je številne metodološke zakonitosti, ki veljajo v arheologiji, antropologiji, geologiji in v teoriji spoznavanja (epistemologiji kot filozofski disciplini). Aprioprno negiral je tudi uradno znanstveno/strokovno mnenje številnih bosanskih (in tujih) znanstvenikov torej strokovnjakov oz. raziskovalcev. V svojih teorijah – bolje rečeno »nanašalnih blodnjah« ni popustil niti za milimeter (kar je v osnovi domena »bolnikov«) …

V Bosni je močno razvito rudarstvo, torej tudi geologija. Eno leto po Osmanagićevim razglasu, da je odkril piramide v Visokem in da je hrib Visočica v resnici »umetna« piramida, je znanstveno-predavateljski svet Rudarsko-geološko-gradbene fakultete Univerze v Tuzli izdal poročilo glede Osmanagićevih »odkritij«. Poročilo (pod katerega se je podpisalo sedem strokovnjakov – po večini z doktorsko izobrazbo) je vsebovalo sklice na preverjanje dveh kompetentnih geologinj (Nadžije Nukić in Radmile Kovačević) in je v svojem sklepnem poročilu zanikalo vse Osmanagićeve trditve in teorije (beri: nanašalne blodenje, fantazije, halucinacije).

PS: Fokuspokus: "Tako ti je mala moja, kad te nategne Bosanac!"