Ta teden je bil »Dan žena«, (danes) v nedeljo pa »40 mučenikov« – … in feministke/»moškinje« se medijsko spet ven mečejo. »Ven metanje« je spet klasično brezopozicijsko, enoumno. Sam po sebi (osebno) ne hlepim po medijskem etru, vem pa, da bi bil še kako udaren gost raznoraznih intervjujev, ki jih imajo te dni »ženske«, torej feministke/»moškinje« (vključno z radijsko Intelekto/Studiem ob17h). V tem tednu so (in bodo še) prav abonirane v medijskem etru. Mene, kot kronično zapostavljenega »seksista«, pa vendarle »vodilnega seksista«, pa se ne bo pustilo niti blizu medijskemu etru – no, izjema je bil sredin Faktor (kjer sem malo špika novega ministra Pozata in delno Arsenovića). Ve se zakaj se me ne pusti blizu – zato, ker bi suvereno »požrl« ves feminizem in vse feministke s kostmi vred … In dobro bi hrustalo. Ko in kadar jaz naredim »škodo« feminizmu, je to nepovratna in neizbrisljiva sled oz. »škoda«, ker predstavljam balzam za normalne Ženske, za normalne ljudi, za normalno družbo.
No, hecno je, celo tragikomično, kako sem lansko leto ravno za Dan žena posnel z mariborskim radijskim/RTVjevskim novinarjem Tonetom Petelinškom (radijski) intervju, ki bi naj šel v eter ravno za »40. mučenikov« … Pa se to ni zgodilo ... Najprej je popizdil tonski mojster in me napizdil, kot da sem smrkavec iz osnovne šole, ki je ušpičil neko pizdarijo. Potem mi je očitno zagodla še uredniška cenzura ... in intervju še do danes ni prišla v medijski eter, kljub temu, da mi je vrli Tone Petelinške zagotovil, da se ga bo dalo slišati tudi na YouTube. Čakam dan – »čakam Godoja« –, da bodo tudi nacionalni mediji – mislim ravno na RTVSLO – premogli rubriko »Cenzurirano«, kje bi bil prav jaz lahko reden gost.
Glede na to, da tudi letos – lani je bilo isto – nisem bil niti med nominiranimi izjavami za »naj-seksista«, sem – kot sem že poudaril – kar malce v depresiji. Že lani sem se nominiral kar sam, nekajkrat – pa sem bil neuslišan. Toliko tega mojega plemenitega seksizma sem že doslej spustil v javnost, da sem sam sebi prav všeč. Namreč: kljub vsej levi (politični) indoktrinaciji, še vedno vztrajam in delam razlike med spoloma. Razlike med moškimi in ženskami so del vrste homo sapiens, del normalnega ustroja človeške družbe, civilizacije, kulture.
V celi tragikomični kalvariji ni grozljivo to, da feministke ne razpoznajo normalnosti in plemenitosti seksizma – resnična groza me navdaja, ker seksizma (kot pozitivne kategorije) ne razume celotna leva politika. Slovenija resnično rabi neko zdravo-konservativno levo stranko, v kateri bo prostor za normalnost v percepciji (med)spolnih razlik. Zaradi »slabe«, torej »razštelane« desnice, ki v Sloveniji očitno nikoli ne bo prišla (povsem) na oblast, je normalna leva stranka (ki je sedaj ni) nujnost. »Srpentinšek« s svojim zdravim latentnim konservativnim jedrom, to očitno ni. Desnica pa, s tako spodletelim pogledom na zgodovino (NOB, partizanstvo-domobranstvo, povojne poboje, socializem) še nekaj desetletij ne bo prišla na (politično) oblast – tako, da bi imela »pod kontrolo« vladno koalicijo in svojega/desnega predsednika države. V luči povedanega je streznitev levice – vsaj zame – nujna za obstoj oz. normalizacijo Slovenije. (To, da ne moremo imeti več socializma, je meda tudi vsem jasno – razen »zeleni«/mlečnozobi Levici.) Kontaminacija levice z ideologijo enakosti spolov, torej s psihotičnim/norim feminizmom, se slovenski družbi in državi ne obeta nič dobrega.
Moj doprinos, da se Slovenija, posebno levica, strezni in prepozna
feminizem kot največje zlo (in ideološko zablodo) modernega sveta (družbe), je v resnici velik. Kljub medijski blokadi, sem zelo aktiven na Twitterju in Facebooku (dokler me ne blokirajo), na Publishwallu pa pišem tudi svoj blog (samo premalo »delitev« se zgodi). Še največ mojega družbenega osveščanja pa se dogaja v gledaliških dvoranah. V ljubljanskem
Kinu Komuna je bila na predvečer Dneva žena že 130 predstava
»Razočarana gospodinja pri seksologu« (z
Uršulo Soban). Sledila je praznična predava v
Žireh (pred rekordnih 270 gledalci – bolje rečeno gledalkami!). (
Creknica mi je že napovedano praznično predstavo odpovedala!) Včeraj je tudi
Pragersko pokalo po šivih. Danes (za 40. mučenikov) pa (vnovič)
Logatec – tokat z dublerko (rezervno soigralko)
Moniko Jekler, ex »Monico Bikinsky«) – ob (19h). Ker sta soigralki karakterno različni, se tudi predstava razlikuje, zato
VEBLJENI, vstopnic je še dovolj (glede na to, da je dvorana velika)! Današnja, 133, predstava bo bistveno drugačna kot prvih 50 predstav. Splača se jo ponovno videti.
Seksizma – bolj rečeno
ultraseksizma – ne bo zmanjkalo!