Tisti, ki smo se v dveh referendumskih kampanjah proti (levo) režimsko diktiranemu Družinskemu zakoniku (l. 2012) in tudi proti noveliranju ZZZDR (l. 2015) in smo bili aktivni tudi v boju za pravice »koroških dečkov«, da živita pri dedku in babici, smo se zdrznili ob nedavni novici, da »predsednik ZDA Trump v svoji (mehiški) begunski krizi ločuje otroke od staršev«. Gibanje/Stranka GOD (Aleš Primc, Metka Zevnik), Borut Pogačnik, Franci Donko in moja malenkost smo se resnično zdrznili ob tej suhoparni novici, za katero se je naknadno izkazalo, da je malce zavajajoča – v Sloveniji, ki je tako sovražna do Donalda Trumpa, je imela celo status »lažne novice«. Šlo je celo za nekakšen »medijski spin«, torej za medijsko manipulacijo. Sam sem bil takrat, ko je prišla novica v slovenski medijski eter, celo v ZDA in nisem niti mogel reagirati na to »lažno novico«, niti je nisem mogle dostojno preveriti. Ko sem prišel domov, sem nespretno in prenagljeno twittnil – ker sem bil (na socialnem omrežju) tudi sprovociran: »Glede na to, da sem bil 10 dni v ZDA, na RAAMu, sem 'prešprical' en hud Trumpov zdrs. Zato: ločevanje otrok od staršev je zelo hud Trump(l)ov zdrs! Nedopustno! Če mislite, da je Trump v mojih očeh 'poezija', vam zagotavljam, da ni - je bil pa manjše zlo kot Hillary Clinton.« No, resnica o tem »ločevanju otrok od staršev« pa je vendarle malce drugačna. Američani so namreč že pred leti, še v času Clintonove administracije hoteli – verjetno v objemu strokovne nevednosti – na zelo ponesrečen način zaščititi begunske otroke, tako, da so jih ločevali od odraslih (beguncev), torej tudi od njihovih staršev. Tu je (bil) hud zdrs politikov (demokratov), ki so bili takrat – menda še v času predsednikovanja Billa Clintona – v ZDA na oblasti. Verjetno so ga res zagrešili t. r. nenamerno – v objemu strokovne nevednosti. Svojega zakona se potem niso ravno najbolj držali. Konservativni pogledi, kakršne sicer zastopajo republikanci – trenutno pač s predsednikom Trumpom na čelu – so v resnici bolj naklonjeni tradicionalni družini. So pa republikanci – sedaj pod taktirko Trumpa – precej bolj dosledni v tej antimigrantski politiki.

Amerika je v osnovi konservativna država, kjer se načeloma spoštujejo vrednote tradicionalne družine. In tudi do svoje države so republikanci precej bolj zaščitniški, domoljubni in, kljub nacionalni pestrosti, celo nacionalistični. Republikanci – tudi Trump – so po drugi strani bolj konservativni tudi v odnosu do družine – kljub temu, da, dvakrat ločeni Trump (sedaj tretjič poročen), nič kaj ne spoštuje svetosti družine.

Nedavna (lažne) novice na temo migrantov in ločevanja otrok od staršev se je pri nas (npr.) na MMC (internetnem portalu nacionalne RTV SLO) v naslovu glasila takole: »Melania ostro nad moževo politiko ločevanja otrok: 'To težko gledam'«, MMC pa v tej zvezi še malce zavajajoče dodaja, da je ločevanje otrok od staršev »sicer posledica politike administracije njenega moža«. Podobne medijske spine si je privoščilo tudi (levo) dnevno časopisje (z Dnevnikom, Delom in Večerom na čelu). In tukaj gre za svojevrstno »lažno novico« (»fake news«), ker: Trumpova administracija v resnici zgolj izvršuje zakone, ki so jih pred leti sprejeli (že) demokrati. Slovenski mediji – z nacionalno RTVSLO na čelu – pa so zelo anti-Trumpovski in po Trumpu »zlivajo gnojnico«, če je le mogoče. Naprtijo mu številne grehe, ki v resnici niti niso Trumpovi; kar pa sicer ne pomeni, da Trump nima grehov. Ni pa ravno njegov greh, da se je doslej ločevalo otroke od staršev (predvsem mehiških) beguncev. Res pa je, da se je že svoji volilni kampanji »orbanovsko« zavzemal za t. i. »ničelno toleranco« do beguncev/migrantov in napovedoval izgradnjo zidu na južni ameriško-mehiški meji.

Res pa je, da je Trump – tudi na pobudo svoje/»naše« Melanije  podpisal »ukaz«, s katerim bi prenehali ločevati otroke od (migrantskih) staršev. Časopis Dnevnik v tem kontekstu v podnaslovu prispevka na to temo pikro dodaja, da bo »tudi to naredil 'težkega srca' in ne zaradi kritik doma in v svetu.« Tudi dnevnik Večer je piker in govori o tožbi nekaterih zveznih ameriških držav proti Trumpu. Resnica, torej ozadje, je v resnici bolj zapletena, saj je pomembno spremembo v migrantski politiki res predstavlja odločitev Ministrstva za pravosodje, da kazensko preganja odrasle osebe – torej tudi tiste, ki imajo status starša, in so prebegli skupaj z otroci – zaradi prvega ilegalnega prehoda meje, medtem ko otrok kazensko ne preganja, kar posledično pomeni, da le-ti ne morejo biti skupaj s svojimi »kriminalnimi« starši v priporu ali v zaporu. Problem je namreč nastal aprila letos, ko je ameriški pravosodni minister Jeff Sessions odločil, da bodo vse polnoletne tujce, ki nezakonito prestopijo državno mejo, obravnavali kot kriminalce in jih kazensko preganjali. V ozadju pa naj bi vendarle bila zakonodaja, ki so jo, še pred leti, uveljavili demokrati. V tem kontekstu se je res okrog 2000 otrok in njihovih staršev znašlo tem ločevalnem procesu.

S psihoanalitičnega vidika gledano je to velik (strokovni oz. etični) zdrs, ki ga namerava Trumpova Amerika – ravno na pobudo »naše« Melanije – (preko kongresa) odpraviti, kar pa bo težko, saj imajo konservativni in nacionalistično razpoloženi republikanci večino. Ministrica za domovinsko varnost Kirstjen Nielsen je izjemno spodletelo zatrdila, da je za otroke dobro poskrbljeno, ker je kot izjeva paradoksalno. Namreč: ne gre (toliko) za to, da so otroci zaprti v kovinskih kletke (kjer se jim veliko nudi) – problem je, da so izolirani od svojih staršev, torej od »vira« ljubezni, kar jih resnično lahko zaznamuje za celo življenje. In ravno v tem kontekstu so upravičeno glasni (politično motivirani) demokrati.

Zanimivo pa je, da ti isti demokrati – še posebno tisti iz anarholiberalnega (torej demokratskega) San Francisca in države Massachusetts – niso glasni takrat, ko bi se morali boriti za pravice otrok do obeh različnospolnih staršev, do (moškega) očeta in (ženske) matere … V teh kontekstih pa vselej podlegajo ideologiji LGBT in feminizmu – za pravice otrok pa so slepi/imuni.