Pred kratkim smo bili v Sloveniji – bolje rečeno: na Filozofski fakulteti (FF) – priča hudi politični oz./in ideološki provokaciji. Senat FF Univerze v Ljubljani je sprejel sklep, na podlagi katerega se t. r. ukinja moški slovnični spol. Po novem naj bi se – oz. se že – ženski slovnični spol (naveden v vseh pravnih aktih FF) štel kot spolno nevtralen. V naslednjih treh letih naj bi se na FF v teh aktih uporabljal (samo) ženski spol – po pretečenih treh letih pa izmenično moški in ženski spol.

No, in ta ideološki poseg v zgodovino slovenske slovnične identitete, v »naravni jezik«, torej to prisilno spreminjanje slovenščine, je posledica LeGeBiTrovsko-feministične ideologije, njihovega aktivizma, ki je zasidran v ideološko jedro ljubljanske Univerze in tudi mnogih posamičnih fakultet (tudi FSD – prepričani pa smo lahko, da bo temu modelu sledila tudi FDV) ...

Že nekaj »urgentnih« intervjujih sem to nepremišljeno (ideološko-politično) potezo označil za neveren (ideološki, politični, družbeni) zdrs, ki lahko – dolgoročno gledano – (posredno) vodi v družbeni kaos in anarhijo. Družbo bi bilo treba vsaj malce »konzervativizirati« – beri: jo narediti vsaj malo (spet) konzervativno; ker: v paketu (anarho)liberalizma dobimo tudi neodgovornost in celo moralno nerazsodnost. Problem (anarho)liberalizma, ki jadra na krilih LGBT gibanja in feminizma, je v resnici šibek Nadjaz (glavnih akterjev/aktivistov) – beri: moralna pokvarjenost.

Na FF se je v resnici zgodila simbolna kastracija moškega spola (ne samo študentov in profesorjev). S simbolno kastriranimi moškimi, očetje dotične nacije ne morejo dostojno očetovati svojim otrokom – kar pomeni, da otroci (dečki) Ojdipovega kompleksa ne morejo dostojno razrešiti. Njihov Nadjaz postane deformiran oz. nedograjen – v psihoanalitičnem jeziku bi se reklo, da imajo takšni predojdipalci materinski Nadjaz in so zaznamovani s šibkim Ego/Jazom, s kroničnim strahom (preplašenostjo) in so tudi brez prave (falične) identitete … S takšnimi simbolno kastriranimi očeti pa bodo v družbo prihajali moralno pokvarjeni (mladi) moški, ki bodo samo družbo (z vsemi družbenimi (pod)sistemi) le še bolj spodkopavali in hromili njen razvoj.

Problem vse te kalvarije okrog ukinjanja slovničnega moškega spola je v resnici dekan FF Roman Kuhar, ki je politično nastavljeni. Problematične pa so seveda vse feministke FF (s filozofinjo Evo D. Bahovec in sociologinjo Milico Antić Gaber na čelu). No, če Kuhar ne bi bil deklarirani gej in aktivist LGBT gibanja, ne bi niti doktoriral (vsaj s takšnim doktoratom, s katerim je doktoriral, ne), niti ne bi bil profesor na (katerikoli) fakulteti, še najmanj pa dekan. V teh »družbeno-političnih« časih pa je vse mogoče. Takšna »zgodba o (kariernem) uspehu« je pač klasična zgodba povprečnega gejevskega aktivista (ali pa feministične aktivistke). Tudi gejevski aktivist Miha Lobnik ne bil »Zagovornik načela enakosti«, če ne bi bil politično forsiran – beri: rinjen v družbeno ospredje –, torej nastavljen. Paradigma »nastavljanja« politično in/oz. ideološko kontaminiranega kadra v inštitucije, kjer politična opredeljena in/oz./ali ideološka kontaminiranost v resnici ne bi smela imeti nobenega pomena, je pri nas že kar utečena. Politično nastavljen je bil tudi predzadnji rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik (izvoljen l. 2013) – viden predstavnik SD, bivši minister (za delo socialo in družino), ki mu je 2012 (med drugim) referendumsko padel takratni novi Družinski zakonik, ki je imel v latentnem ozadju (prav tako) ukinjanje spolov, istospolne poroke in tudi posvojitve otrok v istospolno partnersko skupnost. Svetliku sta referendumsko padla še dva druga zakona (o malem delu in pokojninski reformi). On pa je za nagrado – torej za politično ubogljivost, lojalnost in poslušnost – postal celo rektor ljubljanske Univerze.

Paradigma, po kateri se je do dekanskega stolčka prebil Roman Kuhar je v resnici bolj podobna »zgodbi« pionirja gejevskega gibanja na Slovenskem (Magnus) dr. Bogdana Lešnika, ki je pred desetletjem za nagrado (za svoj gejevski aktivizem) postal dekan Fakultete za socialno delo (kjer imajo v aktih že dalj časa zapisano dekanjo ženskega spola – trenutno je dekanja res ženska, feministka Vesna Leskošek). Poprej je seveda Lešnik (kot univerzitetni profesor) ideološko »masakriral« mnoge heteroseksualno misleče študente … (OPOMBA: Bil je tudi »rabelj« mojega doktorata »Šport skozi psihoanalizo«!)

Vse to so smeti, ki se dogajajo predvsem na levici, ki je še posebej dovzetna za ideološki aktivizem svojih pripadnikov. Prednjačijo seveda feministke, ki so infiltrirane v vse izobraževalne (pod)sisteme in predvsem ministrstva. Feminizem je v bistvu utrl pot sebi – kot ideologiji – in LGBT gibanju ravno s to subtilno in subvertno infiltracijo v družbenopolitični sistem.

Naj ta zapis sklenem s svojo mislijo (o dekanu FF Romanu Kuharju), ki sem jo zapisal na svojem blogu januarja 2010: »Moj soimenjak Kuhar pa naj gre raje 'na kavč' (po)zdravit svoj militanten odnos do drugače mislečih.« http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/?&date=2010-01-28