Po prvem vélikem soočenju na nacionalni RTVSLO sem (samo) parkrat »močno« in odmevno twitnil. Zbadljivo odmevno je bilo tole: »Ni se dalo prebavit. Zagotovo pa ni zdravstvo največji problem Slovenije, niti ne migranti. Niste dobro izluščili bistva kronične krize Slovenije! Bolj pereča je koruptivnost, klientelizem, odsotnost kritičnega mišljenja in cenzura svobode govora ter pristranskost @RTV_Slovenija«, in še kaj bi se našlo – zato sem dodal: »Bistveno vprašanje za politike (pred volitvami) je: kako izolirati psihopate od vzvodov moči in oblasti (v gospodarstvu, bančništvu, politiki, sociali...) - drugače: kako usposobite vse bistvene družbene (pod)sisteme, da bodo delovali, da bodo fukcionalno operativni in učinkoviti.«

Rosvita Pesek pa meni odgovori: »Ne bo držalo. V terenski raziskavi Eurobarometra – raziskava E. komisije je zdravstvo tisto ki jih najbolj skrbi. Najpomembnejša kategorija pa je VARNOST. To je bilo tudi povedano. #SedelNaUšesih«

Ne morem ravno »predavati« po twitterju, pa vendarle sem (ji) skopo repliciral: »Ljudem je potrebno vrniti dostojno življenje - zaupanje v pravno in pravično državo, politično (in novinarsko) dobronamernost ter spodobno funkcioniranje vseh družbenih (pod)sistemov. In potem bo pol manj ljudi bolnih. Ljudje so ob zdravje, ker so nesrečni, ker jim je muka živet!«

Ljudje dandanes zbolevajo zato, ker jim ni prijetno živeti, ker se z življenjem mučijo. »Beg v bolečino«, torej »somatična ubogljivost« je njihov nehoten, spontan, torej nezaveden izhod v sili. Sami sebi se smilijo – v svoji stiski in bedi pa s svojo »izgubo zdravja« (boleznijo, poškodbami) apelirajo še na druge. Bolezen oz. bolečino (npr. poškodbo hrbtenice) t. r. »rabijo«. Seveda gre za nezavedne procese. Čakalne vrste (v zdravstvu) bi se bistveno zmanjšale, če bi ljudje spodobno živeli, ker jim ne bi bilo treba »bežati v bolečino« (poškodbo, bolezen). Te »višje matematike« psihoanalitičnega sklepanja javnomnenjski Eurobarometer, seveda ne zazna. Konceptualen zdrs z Eurobarometrom si nacionalna RTVSLO ne bi smela privoščiti v takšni meri, kot si ga je. Zdravje nastane v glavi, ne pa v bolnicah in zdravstvenih domovih!

»Varnost« pa … – tudi polemike okrog »varnosti« in beguncev bi se dalo drugače zastaviti. Seveda če bi se poprej na nacionalni RTVSLO odvijale dovolj pluralne in polemično-kritične oddaje na to temo – pa se niso … Dotakniti bi se dalo tudi »parodije« II. tira, ampak na subtilno prefinjen način – s smislu, kako lahko neka »opozicijska patologija« nerga na takšen način, kot to počne Vili Kovačič s svojimi »Davkoplačevalci se ne damo« …

Torej – da ne bo narobe – z Rosvito Pesek ni »domala« nič (posebej) narobe (in tudi z njenim novinarskim kolegom ne). Problem pa je vendarle generalen: novinarji in uredniki v osnovi ne znajo pametno izluščiti jedra problema slovenske družbene (in politične) krize (ker niti dobrih, torej pluralnih pogovornih in polemičnih oddaj ne znajo delati!); res je pa tudi to, da niti ne smejo kaj preveč razmišljati s svojo glavo (če jo imajo slučajno na pravem mestu, torej, če imajo neko »avtonomno pamet« in znanje). Levi režim preži na drugače misleče! Ne gre samo za to, da je javna (»pametna«) beseda getoizirana in zreducirana na (leve) režimske analitike, ki so sužnji svoje politične opredelitve. »Javni govorci« (z novinarji na čelu), ne znajo biti kritični (ker so pristranski in politično opredeljeni) in za nameček nekateri še (v strahu) molčijo, ko bi morali javno kritično spregovoriti. Kritiko si zasluži tako leva politika (koalicija), kot tudi desna – z vsemi svojimi novinarskimi oprodami na čelu. V Sloveniji gre vse narobe, ker pamet – beri: (opozicijska) kritična misel/beseda – ne pride do izraza. (Tudi tole moje pisanje bo zreducirano na blog – FB pa so mi feministke blokirale za 1 mesec.)

Po vsej bedi in patetiki prvega vélikega TV-soočenja nastopi v TV-Odmevih (povsem) levi Miha Kovač (in »rahlo desni« Peter Jambrek), ki svoj nastop izkoristi za oglaševanje svoje feministične hčerke Nike Kovač – direktorica (ideološkega) zavoda/inštituta »8. marec«. Zato sem twittnil (Twitter je trenutno moj t. r. edini kanal za komuniciranje): »In naposled v @TVOdmevi uleti Miha Kovač in začne težiti s kvotami - kot da bi imel hčerko, ki hoče biti s svojim zavodom "8,. marec" vodilna aktivistka feminističnega podmladka. Jambrek je bil veliko boljši, bolj realen, manj politično opredeljen, kot "levi" oz. Nikin Miha Kovač.«

In ne nazadnje – twittnil sem tudi tole: »Volilna pravica za mlajše od 18 let?! A ste (na @RTV_Slovenija) znoreli?! Funkcionalno neodrasli, moralno (še) nerazsodni, smrkavi in mlečnozobi "nedonošenčki"?! Volilno pravico bi morali imeti starejši od 21 let, ne pa mlajši od 18!! Če hočete anarhijo, naj volijo še dojenčki!!!«

In da bi kdo z desne razpravljal v smer, da je zahteva po volilni pravici mlajših od 18 let, politični trik levih anarhistov (s feministkami in LeGeBiTrovci) na čelu, je utopično pričakovati. Ker tudi desnica ne blesti ravno po svoji pameti. To »politično nebulozo« - torej, da bi volilno pravico dobili tudi že mladi nad 16 let – bi moral (psiho)analitično »secirati« in razložiti kakšen boljši politični (psiho)analitiki. Kot iztočnico za nadaljnje razmišljanje naj vam namignem, da je nivo moralne razsodnosti nekaterih 16-letnikov še »predkonvencionalen« (sklicujem se na nomenklaturo Lawrencea Kohlberga). To pomeni, da niso niti na stopnji »konvencionalnega moralnega razsojanja« – kaj šele, da bi dosegli »postkonvencionalno moralno razsojanje«. V praksi ni to pomenilo, da bi »nedonošeni«, »smrkavi« in »mlečnezobi« mladci/mladenke volili tiste anarhično-leva stranke, ki bi se npr. zavzemale za legalizacijo marihuane (in ostalih drog), ukinitev izpitov (in ocen in mature) na srednjih šolah in fakultetah, za legalizacijo »lenobo« (v obliki UTD) (in veliko nebrzdanega seksa – na orgijah, kjer teče veliko alkohola) … Pri njih ugodje (beri: uživanje) pogosto prevladala/nadvlada osnovni moralni imperativ – torej, da bi delali tisto, kar je (moralno) PRAV in ne tisto, kar je zanje »luštno«, prijetno ... Današnji problem mladih – in to je tudi družbeni problem – da niti pri 18 letih niso niti približno zreli, niti toliko, da bi smeli voliti. Nadjaz/Superego je pri mladih pod 21 let še popolnoma nerazvit, nedograjen/nedodelan … Borba za volilno pravico mladih pod 18 let je politični trik, od katerega bi imeli koristi levi anarhisti in razni politični manipulatorji. V resnici pa bi bilo taka politična poteza »smrtno nevarna« za družbo. In tega (mojega) argumenta na TV-soočenju nihče ni izluščil – vsi so hoteli biti všečni, mladim se niso hoteli zameriti. In ob tem bi dodal: »Vrag naj vzame takšne politike oz. kandidate za poslance!« Itd. Itd. Itd.