Včeraj sem bil priča še eni parodiji, v režiji RTV-ja oz. Programskega sveta. Izbor kandidatov za "Varuha previc gledalcev in poslušalcev" je potekal za zaprtimi vrati. Se mi zdi, da za to, ker je bila Ilinka Todorovski že prej izbrana; vsi ostali, ki smo bili presežek, pa nismo smeli v (medijski) eter, ker bi dotično favoritinjo zasenčili. Vsaj zase lahko trdim, da bi jo oz. da sem jo. Samo javnost ne sme vedeti, kako so se slišale kandidature. Moja predstavitev kandidature je bila najkrajša - 10 minut uvodnega ekspozeja in 5 minut odgovorov (v mojem primeru na dve vprašanji: 1. Sašo Hribar, 2. Brankica Petković, ki je "ostro protestirala"!). Zato, da bi javnost dobila vtis, kako je zgledala moja kandidature - evo, v treh delih jo dajem na blog.

Podpisani Roman Vodeb – dvojni magister (sociologije kulture in kinezioloških znanosti) – se prijavljam na razpis Varuha pravic gledalcev in poslušalcev. Do sedaj sem bil precej involviran v »to« področje – mislim na svobodo govora/izražanja (tudi »sovražnega« in »diskriminirajočega«) – in pogosto tudi osebno prizadet. Prav sedanji Varuh (Lado Ambrožič) mi je cenzuriral, torej odstranil kritičen blogarski zapis na RTV MMC na temo feminističnega projekta »Mesto žensk«. To je bilo oktobra 2013. Pred tem sem imel številne kritične zapise na svojem blogu; Kaja Jakopič me je osebno naprosila, če bi blogal za RTV – mojih kritičnih blogarskih tekstov/zapisov mi Miša Molk, Ambrožičeva predhodnica, ni cenzurirala (»zbrisala«). In ravno zato, ker sem na lastni koži občutil, kako ne sme delovati Varuh, sem se odločil kandidirati za to delikatno in nehvaležno mesto. Verjamem, da sem najbolj »sporen« in za mnoge »neprebavljiv« kandidat, ampak se vendarle prijavljam na razpis. V medijih tako ali drugače delam oz. živim z njimi in sem – čeprav si tega ne želim prav posebej – t. r. medijski človek. Izpolnjujem vse pogoje – tudi tega, ki govori o visokem profesionalnem in osebnem ugledu ter zaupanju javnosti, čeprav se mnogi s tem ne bodo strinjali; vsake (subjektivno pristranske) oči imajo pač svojega malarja. Ne nazadnje: kot levičarju mi je na zadnjem »družinskem referendumu« zaupalo okrog 100.000 levičarjev (da o desničarjih ne govorim) – mnogi so se mi tudi osebno zahvalili in čestitali na pokončni drži. Tistim, ki bodo trdili, da nimam ugleda javnosti, naj rečem, da me mnogi cenijo, pa ne upajo javno priznati – mnogi, predvsem feministke, pa bi me res utopili v žlici vode ... In kot tak se prijavljam na razpis.

Naj na koncu še dodam, da izpolnjujem vse posebne pogoje, ki so pod 2. točko zahtevani v razpisu. V medijih in z mediji delam že več kot deset let. Ne nazadnje sem imel na lokalni TVT (Trbovlje) svoje oddaje (Razbito in Modrovanja – če je potrebno, lahko priložim potrdilo). Če pa so razpisnih pogoji tako koncipirani, da mora biti nekdo 10 let uradno zaposlen na RTV SLO (če biti prekarec ni dovolj), da sploh lahko kandidira, potem … – potem nam ni pomoči.

V naslednjih dveh (malce daljših) delih pa bom predstavil natančnejšo predstavitev moje vizije dela.