Če se v nekem sistemu – lahko bi mu rekli kar psihopatokracija – zgodi, da se psihopati in njihove psihopatske ideje inkorporirajo v družbo, potem se v opoziciji tem psihopatom najbolj uspešno zoperstavljajo ravno psihopati – torej ljudje z norimi metodami boja proti vladajoči psihopatokraciji. V tem trenutku, ko se je v družbeni sistem vtkal (levi) feminizem – za feminizem pa vem, da je svojevrsten derivat psihopatije (osebnostne motnje) – se lahko bojimo ravno razcveta manifestne psihopatije opozicijske psihopatije med »navadnimi« ljudmi. Ampak ravno najbolj nore ideje, ki so jih sposobni sproducirati prav psihopati, bi bile v tem trenutku najbolj učinkovite za boj proti CSDjevskim lobijem. Če sistem slovenskih CSDjev ne bi imel ključnega zaledja v Fakulteti za socialno delo – pri tamkajšnjih profesorjih –, kjer po definiciji domuje veliko sadizma, se vse te obdobne CSDjevske kalvarije, kakršno preživljata »koroška dečka«, ne bi bilo.

Če bi se poglobili v osebne zgodbe, bolj rečeno kalvarije, ideologov socialnega dela na slovenskem (beri: nekaterih profesorjev na FSD in ključnih ljudi na resornem ministrstvu), bi videli, da imajo hude deformacije oz. osebnostne primanjkljaje, še posebej tiste v moralnem razsojanju. Osebnostno deformirani ljudje obdobno že vsa ta leta zasedajo najvišja mesta na resornem ministrstvo (»za socialo«) – v tem trenutku se to ministrstvo imenuje Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – in spoznali bi, da je domala nemogoče, da CSDji – na čelu z velenjskim – ne bi imeli takšnih zdrsov, kot jih imajo. Ve se, da je ravno FSD (ob FDV) najbolj »naklonjen« zaposlovanju gejev in lezbijk ter upoštevanju njihovih idej in pobud. Ampak to, da nekdo postane gej ali lezbijka, se mora v njegovem otroštvu nekaj hudega zgoditi (običajno so to spolne zlorabe ali pa ponesrečeno razrešen Ojdipov kompleks); in če tako (moralno) deformiranega človeka družba spusti v nek sistem – v tem primeru gre pač za socialno delo – se bo le-ta slej ko prej začel sesuvati ozirom negativno vplivati na družbo. Ravno slovensko socialno delo – verjetno pa ne samo slovensko – je kontaminirano s samosmilečimi geji in lezbijkami (in ostalimi frustriranimi feministkami), ki potem zaradi konstitutivnega deficita v moralnem razsojanju, kontaminirajo cel sistem, v katerega so kot samosmileča margina psihopat(okrat)sko inkorporirani.

In ne se čuditi, da se potem zgodi (laična) »ulica«, s primesmi določene psihopatije, in da s(m)o kritično misleči ljudje pač malce bolj pikantni, da ne rečem(o) »sovražno govoreči«. Svoje lahko naredi tudi zapor – ker: Romeo Bajde, ki je ubil mamico »koroških dečkov«, je v zaporu dnevno v stiku z ostalimi kriminalci, ki so seveda najbolj alergični, torej sadistično popadljivi, ravno do morilcev žensk (in do pedofilov). Silvo Plut – ob Metodu Trobcu najbolj razvpiti slovenski (serijski) morilec žensk – je občutil neusmiljeni linč sadističnih sojetnikov, zato se je ubil. Romeo Bajde je s svojim kriminalnim pedigrejem na dobri poti, da mu sojetnik zagodejo z »nekaj muke« … – take muke, da bo sam podlegel pritiskom; hkrati pa bi znali prav njegovi sojetniki izvrtati resnico in ozadje sedanje kalvarije njegovih sinov, »koroških dečkov«, vključno z nečednostmi, ki so si jih privoščile socialne delavke velenjskega CSD.

Zato, spoštovani bralci: v imenu dobrega in pravičnosti, naj se najdejo takšni živižgači, ki vedo za ozadje kalvarije »koroških deklic« – tudi tisto ozadje, ki je vezano na smrt mamice Lidije (Škratek), in psihopatijo morilca Romea Bajdeta (posebej tisto, kar je vezano na njegovo primarno družino). Tudi o rejnikih bi bilo treba najti kakšno informacijo. Če že država ne pusti priti do relevantnih informacij, moramo vsaj moralno razsodni državljani najti tisto resnico, ki bo razkrinkala CSDjevski lobij – posebno velenjskega, ker tam se je ena identična kalvarija fanta-rejenca pred leti že zgodila. Naj se nekdo poglobi v kalvarijo družine oz. fantov Vrbec – srednji brat Marko Vrbec je spregovoril, dobro bi bilo, da spregovori še starejši brat (Andrej) in mlajši, ki je popolnoma zabredel in celo psihično zbolel. In natančno ta mlajši brat (ki so ga rejniki, pozneje posvojitelji tudi naperili proti biološki družini) bi lahko TOŽIL slovensko državo oz. velenjski CSD (in takratno direktorico), saj ga je prikrajšala za ljubezen dedka in babice v najbolj občutljivem obdobju, kar mu je uničilo življenje.

Pa povzemimo nacionalni TV Tednik:

Primer, ki tako močno odmeva v javnosti, je prebudil boleče spomine tudi Marku Vrbcu. Zato se je odločil z nami deliti svojo osebno izkušnjo. "V naši družini smo imeli podoben primer z velenjskim centrom za socialno delo, in sicer jaz sem ves čas opozarjal gospo direktor na ta primer, ko so leta 1993 mojega srednjega brata dali v rejniško družino. Kljub temu, da bi zanj lahko skrbela dedek in babica, so se odločili za ta ukrep povsem brez razlogov, babica in dedek sta bila še povsem v primernih letih ustreznega finančnega stanja, vendar je center sprejel sklep da že imata enega vnuka v reji, mojega starejšega brata za katerega sta tudi skrbela in so se odločili, da dajo mojega srednjega brata v rejniško družino tujcem."

Odvzem brata je potekal na podoben način kot spremljamo tudi v tej zgodbi. Zelo dolgo so skrivali, kje se nahaja. Čez štiri leta so rejnikoma dovolili, da brata posvojijo. "Rejnika sta poleg njega, imela še dva druga otroka v reji in tri lastne hčerke. Imela sta neustrezno finančno stanje, bila sta bila huda kadilca, moj brat pa hud astmatik in ne vem na podlagi česa so prišli na centru za socialno delo Velenje prišli do zaključka, da sta onadva primerna posvojitelja." .

Marko in njegov starejši brat, ki sta živela s starima staršema, sta odrasla v zdrava, uspešna človeka, mlajši brat, ki ni živel pri babici in dedku, pa je postal odvisnik od mamil, ima pa tudi hude psihične težave.

"Preseneča me, da gospa direktorica CSD Velenja Lidija Hartman Koletnik, ki je bila dobro seznanjena s primerom mojega brata, da je v tem primeru odvzema teh dveh dečkov ponovila isto napako oziroma podobno napako kot njena predhodnica," zaključi Marko Vrbec.

Tako kot je Neira Mikić Slovenijo ravno zaradi rejniškega zakonskega konteksta (ZZZDR) tožila Slovenijo na Evropskem sodišču, tako bi se našo državo dalo tožiti v primeru družine/bratov Vrbec, in tako bosta lahko tudi "koroška dečka" nekoč TOŽILA Slovenijo. Le sprašujemo se lahko, kako se bo takrat oz. v tem primeru počutila velenjksa direktorica CSD Lidija Hartman Koletnik in ministrica Anja Kopač Mrak in vsa ta brezumna falanga velenjskih CSDjevk in FSDjevk&FSDjevcev (na čelu z Gabi Čačinovič Vogrinčič) …