Tole uradno "izjavo" sem napisal za STA ... Verjetno je predolga in jo moram skrajšati (na 600 znakov!). Dobro pa je, da veste, kako na kratko zveni moj pogled na referendum, novelo ZZZDR. Moja oz. "levičarksa" kampanja pa se glasi: "LEVIČARJI ZA PRAVICE OTROK DO OČETA IN MATERE":

V Sloveniji obstajamo mnogi politični levičarji, ki imamo razvito najvišjo stopnjo (postkonvencionalnega) moralnega razsojanja (kot bi rekel Lawrence Kohlberg). Zato znamo v teh (pred)referendumskih časih svojo generalno politično opredelitev umakne s piedestala – določene vrednote so pač pomembnejše. Otrokove pravice in pravice staršev (mater in očetov) so po mnenju (tudi) številnih levičarjev najvišja moralna vrednota. Od psihično trdnih in moralno odgovornih ljudi je odvisna usoda družbe oz. celotne človeške civilizacije. Pravica otrok do (moškega) očeta in (ženske) mame tudi pri moralno odgovornih levičarjih daleč presega splošno politično opredelitev, ki je pri večini Slovencev leva. Ta divji in krivični kapitalizem nam ni prav pri srcu, razlike med bogatimi in revnimi nas jezijo, tudi partizanstvo cenimo, Cerkev (kot institucija) mi ni prav blizu. Ne moramo pa nasesti ideološkemu skropucalu, ki ga je sproducirala »nedonošena« uradna politična (Združena) levica v obliki novele ZZZDR. Ta psihotično noveliran (družinski) zakonik je tako absurdno (re)konceptualiziran, da nas čudi, da tega ustavni pravniki niso izpostavili še preden je šla novela zakona v glasovalno proceduro v parlementu.  Pisci zakona leta 1976 si niti v sanjah niso predstavljali, da bi se v objemu neke psihopatske logike oz. ideologije zakon spremenil v smer, v katero so ga spremenili pobudniki noveliranja ZZZDR, s tek ko so spremenili štiri člene. Vsak, ki resnično razume koncept Ojdipovega kompleksa in vse spremljajoče atribute, vključno s tvorjenjem Nadjaza (torej moralnega razsojanja), spolne identitete in želje, ne more privoliti v to, da bi istospolni partnerji posvajali otroke in te otroke prikrajšali za (moškega) očeta in (žensko) mamo. Moralno ni prav – to je moralni in pravni absurd/paradoks –, da bi država sprejela tak zakon, za katerega se vnaprej ve, da bi proizvajal duševno ponesrečeno zaznamovane otroke, ki bodo ravno zaradi nekega slabega zakona trpeli vse življenje, predvsem pa v odraslosti. Namreč: če držijo vsi ti psihoanalitični pomisleki, država ne sme sprejeti takega zakona, ker bo mogoče tako državo nekoč tožiti. Ko lezbijke zasipavajo psihološko stroko in leve politike s svojimi za lase privlečenim raziskavami, ko trdijo, da so njihovi otroci čisto enaki oz. normalni kot drugi otroci, sploh ne vedo, da bo mehki patos tem otrokom ven udaril šele v odraslosti. In izpovedi odraslih posvojencev sedaj izkazujejo točno to. In prav te izpovedi bi morale učinkovati kot veto. In če veta ni uveljavil Državni svet, ga bomo ljudje na referendum. Ker: o tako pomembni temi si mora narod pisati sodbo sam. In levičarji smo tisti, ki moramo prevzeti odgovornost in na referendumu glasovati »PROTI« tej absurdni noveli ZZZDR.

(Krajša verzija za STA:) "Levičarji z razvitim moralnim razsojanjem znamo svojo politično opredelitev odmisliti, ker so nekatere vrednote pač pomembnejše. Otrokove pravice do očeta in mame in pravice staršev so za številne levičarje najvišja moralna vrednota. Od psihično zdravih, trdnih in moralno odgovornih ljudi je odvisna usoda naroda. Pravica otrok do očeta in mame tudi pri moralno odgovornih levičarjih presega splošno politično opredeljenost. Skozi psihoanalizo vemo, da se otrok ne bo razvil v psihično trdnega, zdravega, seksualno normalnega in moralno odgovornega človeka, če bo deležen istospolnih posvojiteljev."

PS1: Zato, da bom lažje speljal(i) refendumsko kampanjo sem odprl začasni poslovni račun pri NLB št: SI023300261751493. Torej, če hoče kdo DONIRATI ...

PS2: Jutri, v čatrtek 26.11.2015 bom v grosupeljskem Kongu seveda "oplazil" tudi referendum. Odrske satirično "predavanje" s pahorjevskim naslovom "Ajde miška, to mi deli!" je bolj humorno-teoretsko in ne sodi v sklop moje (pred)referendumske kampanje. Tudi v soboto, 28.11.2015 bom v duetu z Monico Bikinsky bolj hudomučno teoretski. Še posebej pa na trboveljskem odru ne bom pozabil omeniti par heteroseksualnih (medspolnih) zakonitosti.