Pred kratkim me je novinarka Dela povprašala, če bi lahko komentiral nekatere statistične podatke, ki sta jih v javnost plasirala GURS in SURS. Njen nagovor je šel v smer, naj podam "sociološki komentar življenja povprečnega Slovenca v idilični, zlatosredinski slovenski vasi, ki se vozi v devet let starem avtu, živi v precej velikem stanovanju, ima skoraj tisoč evrov neto plače ... " in "kako vse to vpliva na nivo oz. količina družbene in individualne sreče" ... Torej: Kakšna bi bila povprečna slovenska občina? Njena površina bi bila 96 km2, v njej pa bi živelo 9.759 prebivalcev, ki bi bili v povprečju stari 42 let. Vozili bi se v približno 9 let starih avtomobilih, živeli pa v 81 m2 velikih stanovanjih. Zaposleni bi zaslužili povprečno 997 EUR neto na mesec, 13 % prebivalcev pa bi bilo brezposelnih. V enem letu bi z javnim odvozom zbrali 320 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Katere občine izstopajo po najnižjih in katere po najvišjih vrednostih? Slovenske občine so zelo raznolike, na kartah SURS-a in GURS-a so prikazne tiste občine, v katerih so vrednosti izbranih kazalnikov najnižje oziroma najvišje. Kakšne pa so značilnosti neke dotične občine in kam se uvršča glede na druge občine v Sloveniji si lahko ogledate na tej povezavi.

MOJI KOMENTARJI PA SO ŠLI V TOLE "PREPOVEDANO" SMER:

Najprej bi rad poudaril, da so podatki, ki sta jih je dala SURS in GURS v bistvu dokaj nepomembni oz. pogojno uporabni. Tudi lovska zveza Slovenije bi lahko dala nek statistični podatek, kakšna je, kako izgleda povprečna žival, ki se klati po slovenskih gozdovih; verjetno bi imela roge, nekaj zverskega zobovja, povprečna dlaka bi bila dolga 5 centimetrov, na kopitih bi imela kremplje, rep bi bil dolg deset centimetrov, teža bi bila 30 kilogramov, višina 50 centimetrov, žival bi pojedla letno 100 kilogramov mesa in 1 tono rastlin (ker je v Sloveniji pač več rastlinojedih živali). Povprečna hitrost teka bi znašala 30 kilometrov na uro, dnevno pa bi v povprečju prehodila oz. pretekla 20 kilometrov. Take povprečne živali seveda ni – in koga to sploh zanima. Kaj hočem s to absurdno primerjavo povedati?! To, da tako koncipirana statistika nič ne pove in večinoma ničemur ne služi. Zdi se, kot da se nekdo v službi (na SURS-u in GURS-u) igra, ker nima nobenega bolj pomembnega dela.

Mene kot psihoanalitika in sociologa bolj zanima, kako se povprečnim Slovencem obnaša misel, ki jo dnevno mislijo – torej, kaj se potika po povprečni slovenski glavi. Pri tem bi me seveda ločeno zanimalo, kaj si mislijo Slovenke in kaj Slovenci. Kaj jih muči? S katerimi vprašanji se belijo glavo? Kako si organizirajo dnevno rutino oz. kako in v/pri čem doživljajo ugodje ter čem oz. v čem je največ razlik med spoloma, koliko alkohola popijejo. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšne filme in/oz. TV oddaje gledajo, morda tudi kakšno glasbo poslušajo, kakšen vsebine gledajo, ko »surfajo« po svetovnem spletu, s kom se družijo, koliko prijateljev imajo ipd.

To, da je povprečna plača v Sloveniji 997 Eur, je seveda pomembno, še posebej glede na sosednje države. Mene pa seveda bolj zanima, za kaj se denar porabi, in kako oz. za kaj plačo oz. denar trošijo moški in za kaj ženske – ter seveda tudi to, ali mož/partner daje (velik) del plače ženi/partnerici – in kolikšen – ali ne. Tudi razmerje med plačami žensk/žena/partneric in moških/mož/partnerjev je pomembno. Če so plače po spolu dokaj izenačene, pomeni, da so moški simbolno kastrirani, in seveda na ta račun tudi obupani, posledično tudi morda nagnjeni k popivanju, kajenju in podobnemu omamljanju in z motnjami v potenci (erektilna disfunkcija). Spolno razmerje med brezposelnimi je seveda tudi zelo pomembno. Določene občine imajo veliko simbolno kastriranih moških, na drugi strani pa več faličnih žensk. Tudi podatek, koliko od plače starši namenjajo blaginji njihovih otrok, bi bil zanimiv. Iz teh podatkov bi se videl način in smer organiziranja življenjskega ugodja. Ko je govora o avtu, je seveda pomemben podatek, kdo je lastnik avta – mož/moški/partner ali žena/ženska/partnerica in kakšne znamke je avto oz. v kateri cenovni razred spada. Ni namreč vseeno, če je 9 let star avto Clio ali Twingo ali pa Mercedes, Audi ali BMW – ker: avto ni avto, pač pa simbol moškega spolnega organa, tako kot denar (in še marsikaj). Primerjave med občinami na nek način pokažejo, kje so moški (naj)bolj in kje (naj)manj simbolno kastrirani. Stanovanje je v osnovi simbol mame oz. maternice. Stanovanjska kvadratura ne pove ravno veliko – morda le to, kako pomembna je v resnici Slovenska mati; pač pa je pomembno, kaj je notri in kakšno vrednost ima notranja oprema. No, tudi cena kvadratnega metra je pomembna – ker: ljubljanski kvadratni meter je precej dražji od zasavskega ali prekmurskega. Suhoparna statistika tega ne pokaže. Tudi to, ali je stanovanje v bloku ali v enostanovanjski hiši je pomembno. Skozi psihoanalizo bi bilo v zvezi s stanovanjem dobro vedeti, kakšne barve so stene, kakšni (dragi) materiali so vgrajeni v stene, kakšne slike visijo po stenah (zanimivo bi bilo proučiti motiviko), kakšni so tlaki (podlaga, tepihi) kakšno je in kako je razporejeno pohištvo. Na ta način bi marsikaj zvedeli o Slovenski materi in njenem vplivu na koncept stanovanja. Tudi razmerje med kvadraturo posameznih prostorov – tudi kleti in podstrešja – bi marsikaj povedalo o Slovencih – zanimiva sta predvsem kuhinja in spalnica, no, pa tudi velikost otroških sob ni nezanemarljiva. Ampak take stvari se bi dale (psiho)analizirati z individualnim pristopom oz. raziskovanjem. Suhoparna statistika s katero nas zalagata SURS in GURS v resnici nič koristnega oz. pametnega ne pove – vsaj meni ne. Tovrstna statistika je zgolj nekakšno mašilo v manku smisla. Le koga zanima koliko je povprečna površina slovenske občine in koliko prebivalcev živi v njej. Bi pa vse zanimalo, koliko v povprečju seksajo slovenski pari (glede na starost), ali ženska doživi orgazem ali ne, koliko časa Slovenci preždijo pred računalnikom, koliko na Facebooku, koliko na Twitterju in koliko na erotičnih portalih ala Ona-On, Bado, Two … – in koliko (ter kako) masturbirajo. Najbolj zanimiv podatek bi seveda bil, koliko se Slovenci varajo in koliko je povprečna dolžina moškega penisa ter koliko dolgo traja seksualni odnos z ženo oz. stalno partnerico in koliko z ljubico oz. ljubimcem.

To, da se v enem letu z javnim odvozom zbere 320 kg komunalnih odpadkov na prebivalca – če ne vemo za vsebino odpadkov –, je toliko pomembno kot lanski sneg; ker: iz tako suhoparnega podatka se ne da ravno zvedeti, koliko »analnosti«, torej skopuštva (ter trme) je latentno prisotnega pri Slovencih – stran metati hrano ali pa keramične ploščice (iz prenavljajoče kopalnice) seveda ni isto. Je pa pomembno število divjih odlagališč – tja namreč Slovenci odlagajo svoje skrite grehe (zaradi šibkega Nadjaza). Formiranje neke rang lestvice občin oz. prebivalcev, ki živijo v teh občinah, je smiselno le v redkih primerih. Še dobro, da si ideologi SURS-a in GURS-a ne umislijo meriti še kakšne bolj nepomembne banalnosti – marsikaj se namreč da meriti. Bi pa določeni podatki, ki se sicer ne zbirajo, lahko sporočali marsikaj o slovenski naciji. Zanimivo je proučevati število vikend hišic, zidanic in podobnih nadomestnih domov – s psihoanalitičnega vidika bi bile to simbolne varuške oz. znanilci infantilno odsotne mame. Tudi število čevljev, ki jih ima doma žena/ženska/partnerica je po svoje zanimivo – ali pa razmerje med krili in hlačami. Tudi količina laka za nohte, barvil za lase in ličil ter pudra, ki ga ženska da nase, je bolj pomembna oz. (psihoanalitično) zanimiva od marsičesa, kar merita oz. proučujeta SURS in GURS – da o pogostosti depilacije ne govorimo. Taki, na videz banalni podatki lahko o slovenskem narodu povedo bistveno več, kot pa balastni in nepomembni podatki, ki jih zbirata in objavljata SURS in GURS.

Če bi bilo mogoče izmeriti še število besed, ki si jih izmenjata mož/partner in žena/partnerica ter jakost oz. nežnost glasu ter tematika pogovora, bi o Slovencih približno vedeli tudi za nivo sreče oz. prijetnosti življenja. (TA STAVEK JE UREDNIŠTVO DELA V PETEK 17.7.2015 IZBRALO ZA IZJAVO DNEVA!) Izjemno pomemben podatek je število ločitev na prebivalca oz. glede na občine. Če pa bi bilo moč izmeriti še srečo oz. nasmejanost otrok, ki jim jo omogočajo starši, pa bi si SURS zaslužil že priznanje. Tako pa si SURS in GURS ne moreta pripenjati posebnih činov, njihovi statistični podatki so večinoma nepomembni, sploh pa so irelevantne interpretacije teh dokaj nepomembnih podatkov. Je pa res, da bi se dalo z nekajurnim poglabljanjem tudi v te aktualne suhoparne statistične podatke vendarle nekaj zvedeti o Slovencih in slovenskih občinah.