Glede na to, da sem zadnja leta vendarle »malo« vpet v (žensko) alpsko smučanje in glede na to da sem doslej že toliko povedal o Tini Maze oz. tandemu Maze-Massi – tako o etiologiji njenega uspeha, kot njene (predlanske) krize (in o tem tudi predaval na licenčnih seminarjih trenerjem alpskega smučanja) –, se spodobi, da kakšno »pametno«, torej »drugačno« rečem o tej »čudni« odločitvi Tine Maze, da ob koncu kariere zgolj »prekine« športno kariero za eno leto. Po mojem mnenju ta »njena« »čudna«, po svoje pa tudi »ponesrečena« odločitev niti ni zrasla na njenem zelniku. Odločitev (prekinitev kariere namesto končanja kariere) je tako »čudna«, da osebno meni, da ima pri tej »Tinini« odločitvi veliko vlogo predvsem njen »gospodar« Andrea Massi, ki je nenazadnje precej ujet v logiko profita oz. kapitalizma (kar samo po sebi ni nič narobe).

Po mojem mnenju gre bolj za taktično oz. poslovno, torej »kapitalistično« (profitno) odločitev, ki bo Tini in/oz. njeni ekipi – torej Massiju, verjetno pa tudi SZS – navrgla še kar nekaj profita oz. denarja, predvsem sponzorskega. O kakšnih zneskih govorimo, osebno ne znam oceniti – morda je Tinino razglašanje, da zgolj začasno prekine kariero, vredno (nekaj) deset tisoč evrov (letno), kar kot trajno upokojena športnica verjetno nikoli ne bi zaslužila (v enem letu). Denar pa je dandanes sveta vladar, še posebno, če pogled na športno kariero in finance gleda in diktira neka prokapitalistična, torej skozi denar&profit, gledajoča oseba. Tina bo sedaj, ko je njena kariera zgolj »prekinjena«, še naprej ostala »rahla« tarča javnega zanimanja, posledično pa tudi novinarjev in seveda sponzorjev, in ne bo kar čez noč utonila v pozabo, tako kot Maria Höfl-Riesch – ki je bila letošnjo sezono toliko zanimiva za javnost (in sponzorje), kot lanski sneg. Tinina oz. Massijeva taktično-poslovna odločitev ni nič kaj (pro)socialistična ali »slovenska«, je pa seveda legitimna. Nihče od njenih fenov in slovenskih ljubiteljev športa se nima kaj pritoževati, tarnati in se jeziti.

Vendarle pa bi bilo dobro vsaj malo misliti v smer, da (spet) ne gre za povsem Tinino odločitev. Ta znameniti (psihoanalitični) transfer z Massijem – v mislih imamo čustveno navezanost (verjetno ne več zaljubljenost) –, ki je bil tudi ključen z Tinine uspehe, je pač še vedno na delu. Tina je ujeta v transfer s svojim »gospodarjem«, kar (ji) kontaminira njeno svobodno voljo in njene avtonomne odločitve. (Koncept »gospodarja« v tem primeru pomeni psihoanalitični koncept.)

Tokrat ne gre za to, da je »želja vselej želja Drugega«, kot se reče v (Lacanov(sk)i) psihoanalizi. Moja teza, ki bi jo rad tokrat izpostavil, je, da gre pri »Tinini odločitvi« o (zgolj) »prekinitvi« kariere, v resnici za Massijevo željo oz. (dobrohotno) hotenje (v Tinino oz. njuno korist). Massijeva želja/hotenje torej verjetno ne gre toliko v smer njegove fantazmatske (nezavedne) bojazni: »Če Tina konča kariero, sem jaz 'niko i ništa' – oz., zgolj legenda, ki je utonila v pozabo.« (Kot vodja SLO ženske ekipa tudi pod razno ne more funkcionirati – punce/smučarke bi se »razbežale«, sedanja reprezentanca bi razpadla.) Massijevo legitimno razmišljanje gre verjetno v (logično) smer: »Tina bi tudi v prihodnji sezoni lahko zmagovala na tekmah SP,« kar je seveda res oz. vsaj legitimno razmišljati. Tina bi bila zagotovo sposobna zmagovati tudi v prihodnji sezoni in morda še eni pozneje – toda težko po enoletni prekinitvi (Ne toliko telo, pač pa glava/dvom/misel jo bo/bi spotikala!).

Tina je lahko/verjetno sama pri sebi že sedaj trdno odločena, da kljub vsemu hoče dokončno končati kariero, ne samo »prekiniti«, že letos – javnost pa zavaja oz. »(po)tolaži« z dikcijo, da zgolj »začasno prekinja kariero – za eno leto«.

Bi se pa dalo ob tem vendarle dodali, da se je Tina v zadnjih letih slave tako zelo navadila medijske pozornosti – in ta ji verjetno nenavadno paše – da ji bo težko kar čez noč t. r. »(u)toniti« v (»rahlo«) pozabo. Narcistična narava človeškega ega, še posebej medijskih osebnosti – tudi vrhunskih športnic – kakršna je Tina Maze, vendarle terja svoje zakonitosti. Lindsey Vonn zapade v depresijo že, če se okrog nje ne dogaja nek medijski »pomp«; celo anitidepresive/tablete jemlje, če ni »in«, torej v centru medijske pozornosti s svojimi zmagami, ali pa vsaj na stopničkah. In tudi Tina je človek – tudi Tina se je doslej »omamljala« z medijsko pozornostjo in slavo in hranila svoj ego z javnim oboževanjem, ko so jo kovali v zvezde. Ko vse to t. r. čez noč izgine, se lahko pojavi »rahla« depresija – ne pa olajšanje in »počivanje od utrujenosti«. (Za počitek bo imela Tina časa nadaljnjih 50 let.) Mnogi, predvsem moški športniki, se vračajo v kolesje vrhunskega športa zato, ker psihično ne prenesejo »neopaznosti« in pogrešajo tudi adrenalin/užitek ob tekmah. To je okusil velezvezdnik, košarkar Michael Jordan, ki se je poslovil in vračal, kar nekajkrat. Res da je zgodba pri ženska/športnicah drugačna, še posebej, če se posvetijo materinstvu ali partnerski zvezi oz. družini, kot je to primer pri Marii Höfl-Riesch. Tini Maze pa se – kolikor je znano – nič takega ne obeta. Izgovor, da bo lahko v miru končala študij, je – po mojem skromnem prepričanju – iz trte izvit. Jasno, neka naveličanost in utrujenost je pri njej vendarle prisotna; toda količina užitka, ki ga v karieri, če ji gre, torej, če dosega stopničke, je tako energetsko (libidinalno) hiperinvestirana, polna ugodja, da športno-tekmovalni užitek premaga neugodje in utrujenost. Nenazadnje Tina uživa, ko uspešno tekmuje in zmaguje. In ta užitek je tako (libidinalno) hiperinvestiran – kot se reče v psihoanalizi – da lahko pretehta/premaga količino neugodja, ki ji ga nosijo naporni treningi in »utrujenost« oz. manko motivacije. Res je, da se mnoge športnice kar nekako oddahnejo, ko končajo kariero, da se lahko končno osvobodijo možatosti/faličnosti, in se predajo ženskosti/ženstvenosti – pri smučarkah so moteče predvsem njihove »hlodaste noge«, ki po končanih napornih treningih postanejo za odtenek bolj vitke, feminilne; in morda se kaj takega potika po glavi, po nezavednem tudi Tini Maze … Povsem odkrite resnice v tem trenutku verjetno od Tine ne bomo izvedeli – nenazadnje tudi zato ne, ker je resnic vselej tudi kontaminirana z določeni nezavednimi vsebinami, motivi.

Nenazadnje bi se Tina lahko dodobra spočila, če bi zgolj izpustila poletni del priprav na južni zemeljski polobli in začela delati na snegu šele septembra na evropskih ledenikih; to formulo so doslej že nekajkrat uspešno preizkusili oz. uporabljali nekateri slalomisti, tudi šampioni. Seveda bi morala izločiti iz tekmovalnega repertoarja vsaj slalom in se posvetiti le obema hitrima disciplinama (in veleslalomu) – ali obratno: izločiti smuk in superG in se posvetiti slalomu in veleslalomu …

Špekulacij oz. interpretacij, zakaj je Tina Maze razglasila, da »prekinja kariero za eno leto«, je še kar nekaj. Zagotovo pa bi za resnico o taki odločitvi bilo potrebno pogledati tudi v Tinino nezavedno – ali morda še bolje v nezavedno njenega »gospodarja« Andree Massija.