V teh dneh sem imel (spet) zanimiv intervju za TV Trbovlje. Delova novinarka Polona Malovrh me že tako dobro pozna, da mi zna z vprašanji dobro parirati. Povedal sem lahko par stvari, ki mi ležijo na duši.

Vendar: novinarkino vprašanje o »razprodajah« (javnega premoženja) pa sem napačno razumel, in … ne tem mestu moram stvari malce pojasniti, ker me nesporazume kar malo/precej žre, najeda in … Dobršen del intervju sem govoril o mogoči/možni razprodaji premoženja/imetja (kapitala) s strani bogatašev (ki po tihem ljubijo kapitalizem; saj so ravno zato tako bogati – ne toliko v Sloveniji, bolj v kapitalističnem/zahodnem svetu). Namreč ravno kroženje kapitala nas bi popeljalo iz krize – skopuhi pa neradi trošijo, raje šparajo. Vpeljal sem tudi opcijo, ki se meni zdi revolucionarna – namreč: kapitaliste, lastnike produkcijskih sredstev in tudi druge tipe bogatašev se da subtilno zmanipulirati – tako, da bi razprodali ali celo donirali svoje bogastvo. Seveda je treba znati manipulirati, torej subtilno – bodisi s hipnozo ali NLP – sugerirati bogatašem, ki so po svetu praviloma desničarji/konzervativci, v ZDA republikanci. Novinarkino vprašanja o razprodajah pa sem namreč (povsem) napačno razumel. Pomislil sem celo na trgovske razprodaje, ki jih lastniki trgovin (kapitalisti) črtijo, ker so skopuški. Lastniki korporacij so navadno rojeni kapitalisti (ne pa (pro)socialisti), torej desničarji. Levičarji vegetirajo – torej se šlepajo na proračun – v občinskih/državnih, torej javnih službah. Desničarji s tega vidika ne bi radi imeli (trgovskih) razprodaj (čeprav po drugi strani »analce«/skopuhi ravno razprodaje mikajo, tam kupujejo tudi tisto, česar ne rabijo).

Razprodaja javnega/državnega premoženja (v privatne roke) – to kar je novinarka v resnici spraševala – pa desničarji seveda odobravajo, ker je to strukturni del kapitalizma. Privatna lastnina je inherentni/sestavni del kapitalistične družbenoekonomske paradigme. Razprodajam javnega/državnega premoženja nasprotujejo seveda levičarji, ker je to pač logika socializma, ki se je - na pobudo Marxa - vzpostavil kot alternativa krutemu/podivjanemu/nečloveškemu kapitalizmu.

V intervjuju je bilo govora o Sirizi, Alexisu Ciprasu, naši Združeni levici, Kolindi Grabar Kitarović, lokalnih/trboveljskih in državnih političnih budalaščinah, o manipulaciji z volivci/ovcami in še čem.

PS: V soboto 7. februarja bova z "Monico Bikinsky" iz tira metala gorenjske feministke, v Kokrici. Prepričate se lahko, kaj je v predstavi tako šokantnega, da so hrvaške feministke/lezbijke (Marina Orsag) norele in mi prepovedale predavnje Seks, Freud in jaz. Za Valentinovo (14. februarja) pa bo predstava Lepotica in psihoanalitična zver (spet) v grosupeljskem Kongu. Ampak ta predstava je skoraj že razprodana. En dan pred Valentinovim pa s Seks Freud in jaz, soliram v mariborskem UKC, kjer bom za medicinke ubral mehkejšo varianto, da me ne bodo za jajca obesile ravno na ta nesrečni petek 13. februarja.