Nedavno sem dal intervju za Nedeljski Dnevnik na temo "starejše ženske v partnerstvu z mlajšimi moškimi". Moje "razmišljanje"/"mnenje" je šlo v tole (psihoanalitično) smer:

Če bi libidinalne kombinacije starejša ženska in mlajši moški obdelali s kakšno klasično statistično analizo (na primerne vzorcu) – mislim na multivariatne analize/metode – bi dobili kar nekaj različnih vektorjev oz. faktorjev ali pa skupin oz. klastrov/taksonov. Posebne skupine bi tvorili tako moški, kot ženske. Tudi osebnostne oz. psihičen lastnosti oz. značilnosti bi se faktorizirale/vektorizirale glede na otroštvo oz. odnose s starši v primarni družini – torej glede na nezavedno, glede na določene tipe potlačitev.

Obstajajo različni tipi starejših žensk, ki v mladem moškem nezavedno vidi nekaj libidinalno, torej seksualno uporabnega – ljubezen največkrat nima prav posebne vloge, ker: zaljubljene so te starejše ženske nekoč že bile, sedaj so lahko, v objemu seksualne naveličanost samo še »zadete« od dobrega seksa. Starejše ženske navadno nezavedno, torej malce stereotipno, vendar legitimno, sklepajo, da so mlajši moški bolj ubogljivi in vodljivi, hkrati pa seksualno (zelo) uporabni. En tip starejših žensk ima (močno) pohoto – a so hkrati tudi falične (dominantne, možate) –  ki jo domnevno lažje potešijo z mladcem. Mladci domnevno dobro, torej nenaveličano in potentno seksajo – kot mladci in so v seksu tudi bolj prilagodljiv in ubogljiv – zanihajo lahko tudi v skrajnost (spolnega) »sužnja« v sado-mazo praksah.

Drugi tip faličnih oz. dominantnih žensk je bolj aseksualen, v sebi ima morda nekaj več nekega mehkega osebnostnega patosa in v mlajših moških vidijo zgolj večjo partnersko ubogljivost, več podrejanja in prilagaja. Sam seks niti ni primaren – tudi tu o kakšni ljubezni nima smisla govoriti. (V psihoanalizi oz. libidinalni ekonomiji se s konceptom ljubezni načeloma ne operira.) Generalna nezavedna želja (fantazma) takšnih »domin« je, da si bodo mladega moškega lažje prikrojile sebi v prid. Njihova začetna pohota počasi, tekom trajanja odnosa, tudi izgubi na intenzivnosti. Falične »domine« so prej aseksualne kot hiperseksualne, lahko pa jih zanese tudi v sado-mazo prakse, kjer kot (spolne) »gospodarice« od svojega mladega (spolnega) »sužnja« terjajo ponižnost, podredljivost, ubogljivost in vse, kar se za (spolnega) »sužnja« spodobi.

Včasih si starejše, narcistične ženske, ki so finančno dobro situirane, z mlajšim moškim dvigujejo družbeni oz. libidinalni ugled – to si pogosto dovolijo ženske medijske zvezde. V takšnih zvezah je njun odnos funkcionalen; njuno – ali pa vsaj njeno – čustvovanje ni pristno. V takšnih funkcionalnih oz. z ženskim narcizmom kontaminiranih zvezah harmoničen in uglajen partnerski odnos igrata/hlinita bolj navzven za druge. Pri takšnih narcističnih ženskah, ki sicer lahko premorejo spodobno mero feminilnosti, je staranje najbolj (permanentno) stresno in frustrirajoče; z mlajšimi moškimi si (pred okolico) zdravijo oz. dvigujejo (načet) ego in samozavest. Z mlajšimi moškimi si obrambno (z)gradijo (nezavedno) iluzijo, da se počasneje starajo.

Ko govorimo o libidinalni zvezi starejša ženska in mlajši moški, so na svoj način problematični tudi moški, ki so kot dečki imeli bodisi zelo dominantno/gospodovalno, torej falično mamo, ali pa je mama imela sina relativno pozno – npr. po 40 letu starosti in je oz. je bila starikavega fizičnega videza.

V Sloveniji se v zadnjih desetletjih tudi dogaja, da karieristične in zato (za sinove) odsotne mame predajajo svoje sinove in v varstvo svojim ali moževim (starim) mamam – babicam. In če ima sin babico zelo rad, celo rajši kot mamo, ga bodo v odraslosti čustveno in seksualno lahko privlačile starejše ženske. V občutno starejših ženskah bodo podoživljali libidinalno paradigmo, ki so jo v otroštvu doživljali do babice.

Če bi profilirali (starejše) ženske, ki jih libidinalno/seksualno privlačijo mlajši moški, bi videli določene specifike ravno v otroštvu, v primarni družini. »Domine« so imele v primarni družini dominantno mater in »neopaznega«, ali celo copatastega, torej neodločnega, nefaličnega očeta. Kot primarni identifikacijski lik imajo dominantno/falično mamo, kot libidinalni ideal pa simbolno kastriran, torej ubogljiv, ponižen in nefaličen oče. V nezavednem/podzavesti simbolne asociacije potekajo povsem spontano in brez kakršnega posebnega (kognitivnega ali celo brez moralnega) nadzora, ker so v domeni Onega (angl. Id-a). V ozadju takšnih falični/dominantnih žensk je ponesrečeno razrešen Ojdipov kompleks – katerega inherentni del je kastracijski kompleks –  in v katerem ima zavidanje penisa pomembno vlogo. (OPOMBA: V ORIGINALNI TISKANI VERZIJI NEDELJSKEGA DNEVNIKA, SO MI "ZAVIDANJE PENISA" PONESREČENO IN ZMOTNO SPREMENILI V "ZAVEDANJE PENISA" - TOREJ: NE GRE ZA "ZAVEDANJE", PAČ PA ZA (NEZAVEDNO) "ZAVIDANJE" (ZAVIST, FOUŠIJA)...)

Kadar govorimo o libidinalnem duelu/zvezi starejše ženske in mlajšega moškega moramo govoriti vsaj o specifiki/neobičajnosti, morda »anomaliji«, če ne kar o mehkem »patosu«. Slovenija je, zaradi vala feminizma, ki jo je doletel v zadnjih dveh desetletjih, v bodoče prav dispozicionirana za takšno »patologijo« odnosov. Ta libidinalna kombinacija med žensko in moškim je na nek način perverzna zato, ker je anatomija genitalij (z nanjo vezanim konceptom koitusa) pasivno-aktivna oz. sado-mazohistična; in (aktivni) sadist je »penisni«, torej »dajajoč« moški, (pasivna) mazohistka pa »vaginalna«, torej »sprejemajoča« ženska. Moški spolni organ daje sebe in svoje izločke ženski in v žensko. Ženska pa je zaradi svoje »vaginalnosti« »sprejemajoča« tudi na simbolni ravni, v vsakodnevnem odnosu. Natančno zaradi razlik v genitalijah in koncepta koitusa ženska ne more in »ne sme« kar tako – beri: brez nelagodja – sponzorirati mladega moškega, niti ne sme biti falična; faličen/dominanten mora biti moški. Če ga pa sponzorira oz. dominira, opazovalci in morda tudi oba vpletena, čutijo določeno mero nelagodja – in posredi mora biti nek psihični/osebnostni (mehki) patos, da je taka libidinalna kombinacija mogoča. Človekovo nezavedno oz. intuicija vselej bere latentno, torej simbolno strukturo libidinalnosti v tem in vsakem drugem odnosu/tandemu.

PS: »Ordiniram« oz. svetujem, da ne rečem terapiram (in podajam »drugo mnenje«) v Trbovljah, v zadnjem času pa tudi v Ljubljani (na Masarykovi 23, ob sredah). In seveda na (gledališkem) odru (moja pacientka je Monica Bikinsky) - jutri, v petek na Jesenicah, 23. oktobra pa v ljubljanskem Koloseju.