Odkar mojo predstavo »Lepotica in psihoanalitična zver« mnogi imenujejo »tečaj fafanja« in odkar gledalke po predstavi ponoči ne spijo, si (med sabo) pošiljajo (»zbegane«) SMS-e in se odločajo, da bodo odslej naprej fafale z užitkom, sem dojel, da ima ta moja predstava močne psihoterapevtske učinke – prej sem bolj mislil, da zgolj jezi feministke/»moškinje«, »normalnim« pa da zgolj »misliti«.
Torej – (pro)feminističnim ženskam ne priporočam, da si to predstavo – npr. današnjo v LJ-Koloseju (ob 20h) – ogledajo, da ne bodo potem pisarila protestna pisma, kakršnega je mojemu menažerju poslala direktorica CSD Trebnje (Tina Plazar), ko je hotela denar za trebanjsko predstavo nazaj. Prav zanima me, če je šlo vsem 14-im trebanjskim CSD-jevkam, ki so si to predstavo ogledale, na bruhanje. Latentno oz. nezavedno foušijo/ljubosumje do »Monice Bikinksy« vem, da so mnoge čutile. Nelagodja je res nekaj, saj gre za duoTRAGIkomično »(pred)terapijo« – t. i. uvodni intervju nekako testiranje, v jaz, kot Sigman Frojdeb preverjam določena libidinalna/seksualna dejstva o bodoči pacientki Monici Bikinsky.
Torej:
»Odmev na petkovo predstavo. Ker ste karte ponujali ženskemu kolektivu, kot ženske smo se počutile skrajno ponižane. Predstava ni vredna ogleda in obžalujemo nakup vstopnic. Korektno bi bilo, da nam vrnete denar. Ko boste reklamirali to predstavo vam svetujem, da ste korektni, ker na način kot ste ponujali predstavo sedaj, svoji firmi delate slabo reklamo.« (Kolektiv CSD Trebnje)
»Predstava je bila poslastica; tip z mano je sedel s trdim in pokrit z jakno celo predstavo. Ocena 5 zvezdic« (Gledalka, ki si je s prijateljem ogledala premierno predstavo v MB-Koloseju)
»Genialno! Komaj čakam II. dela.« (Gledalec – po predstavi na 1. ljubljanski predstavi)
»Najboljša predstava ever. Fenomenalno! Takoj bi zastavila svoje ime za marketing te predstave! (SMS direktorice marketinga v ljubljanskem podjetju)
»Monika je petarda!« (SMS gledalca po predstavi v Trbovljah)
»Roman razbija tabuje brez dlake na jeziku, ne slepomiši, ne zavija v celofan, v stilu, kot mu ga daje njegovo visoko inteligentno čelo. Pade čist notr in gledalec se veliko nasmeji in skozi tak "učni proces" nezavedno (na)uči marsikaj, kar mu lahko koristi. To ni klasična komedija temveč prej parodija na zamotane vzorce, v katere smo bolj ali manj vsi vpeti in blagor tistim, ki se zmoremo toliko odpreti in temu smejati :) Kdor si dopusti, lahko ozavesti, predrugači, izboljša svoje delovanje skozi uvide, nadgrajeno miselnostjo ... Pa srečno na poti Življenja!"(zapis gledalke na Facebooku po predstavi v Medvodah)
“Sledila je predstava, v kateri sem uživala in z enim očesom skrbela, kaj si mislijo prijateljice. Roman je briljanten, kri ščije od truda, da bi ženskam vcepil čist enostavno logiko, naj bomo ženske, naj sprejemamo od moških in moškim tumba, naj dajejo ženskam. Na kratko povzeto seveda. In Monika! Je tako srčkana punca, s tako briljantno podobo "ženske za ožent", da smo malo goltale slino in vsaka pri sebi ugotovile, kje naših moški ne zadovoljimo "u piko". Že to, da gremo na predstavo, poslušamo in sprejemamo predstavo do konca...je pol zmage!" (zapis gledalke na Facebooku po predstavi v Trebnjem)
Predstavo si v povprečju ogleda okrog 100 gledalcev; in – res je – včasih nekaj (spolno) zafrustriaranih (žensk) predstavo tudi zapusti. Zadnjo, v Trebnjem, nad katero se Plazarjeva tako pritožuje, ni noben zapustil – vse CSD-jevke so bile očitno tako (seksualno) firbčne, da so vztrajale do konca predstave. Po neuradnem poročanju – nekatere gledalke – postale po predstavi (psihično/seksualno) »čisto drug(ačn)e«, seksualno »zbujene« – prej so bile »zasmrčane«). Njihovi možje menda pravijo/razmišljajo, da je bila predstava zanje poučen »tečaj fafanja«.
P.S.: Torej – danes, v petek, 23. maja 2014 ob 20. uri v ljubljanskem Koloseju. Če le v Kolosej ne bo pridrlo celo Trebnje, bi se karte morale kupiti tudi na sami predstavi.
May 23, 2014