Članek
Poslovanje s tujino
Objavljeno Apr 15, 2014

5. marca je Gospodarska zbornica Slovenije zopet podeljevala »Oskarje« za najboljša podjetja. Organizqtorji so me že pred časom naprosili, če bi se morda dalo kaj povedati o afiniteti do poslovanja s tujino, torej o (najboljših) izvoznikih. Preliminarno so hoteli vedeti, kaj bi lahko jaz – kot (teoretski) psihoanalitik - povedal o tej temi/afiniteti. Moj odgovor »na prvo žogo« je bil takle:

"""""Odprtost za sodelovanje/poslovanje s tujino je posebno psihično področje, ki gravitira v nezavedno – še natančneje: v otroštvo. Skrajšano rečeno: tisti, ki zlo radi potujejo v tujino imajo določene specifike v odnosu do mame. Tudi afiniteta do poslovanja s tujino ima lahko kaj opraviti z infantilno mamo – v smislu: "Tistega, kar ni doma (mame), moram poiskati v tujini." Turistično vandranje po tujih deželah bi lahko pomenilo kronično (nezavedno) iskanje mame. Seveda, imajo nekateri strašanski odpor do sklepanje poslov s tujino – bolje rečeno v tujini. "Zapečkarji" – med katere sodim tudi sam – čakajo, da bo tujina – torej simbolna mama – prišla k nam. Pri poslovanju s tujino torej ni (glavni) problem sama logistika – tej bi verjetno že lahko bili kos; problem je afiniteta do "barantanja" s tujino (tujimi podjetji) v tujini. Razvajenci, ki so kot otroci vse dobili, se že ne bodo odpravljali (poslovno) v tujino. Načeloma pa otrok, katerega mama, je bila pogosto odsotna (npr. karieristična) – na ta račun pa je otrok veliko "potoval" od varuške, preko vrtca do varuške – lahko (simbolno) neprestano išče mamo (tudi v tujini), je kroničen turist/popotnik (tudi v Himalajo, Ande, Saharo, džunglo ...), ali celo delavec v tujini oz. nekdo, ki bi neprestano sklepal posel s tujini.
Po drugi strani gre lahko pri poslovanju s tujino, in vsemi posledičnimi potovanji, tudi za (nekakšno, torej simbolno) bežanje – najpogosteje pred neznosno ženo – to bežanje je lahko izključno nezavedno ali pa celo zavestno/ozaveščeno. V tujini se z lahkoto – torej veliko lažje – dogodijo tudi seksualne avanture, ki so seveda adrenalinske in katerim se je težko upirati. V domovini se določeni seksualni »projekti« (avanture) težje izvedejo, ker se hitro začne šušljat o njih.
Tretji tip ljudi/poslovnežev – in dobro bi bilo, da je ta tip ljudi (poslovneži) večinski – gredo v tujino in tam sklepajo posle zato, ker so imeli hkrati ljubečo mamo in avtoritativnega očeta; to pomeni, da so pravilno razrešili Ojdipov kompleks. V poslu morajo briljirati, in če se ne da briljirati doma, gredo v tujino zato, ker je tam mogoče sklepate dobičkonosne posle – torej poslovno uspeti. Sedanja kriza in recesijska stiska narekuje paradigmo »s trebuhom za kruhom«, bolj rečeno za uspehom/užitkom.
Četrti tip ljudi, ki imajo afiniteto do poslovanja s tujino so t. i. "analci" – ti imajo tudi denar deponiral v tujini (Švici) oz. v davčnih oazah. Velika afiniteta do dobičkonosnosti in bajnih profitov je pogosto domena "analcev" – torej skopuhov, ki bi naredili vse, da bi kopičili imovino/imetje, torej denar (kot simbol dreka). Torej: denar je po eni strani simbol dreka (prvega darila, ki s katerim trguje "mali sralec" – v zameno dobi ljubezen), po drugi strani pa je denar tudi simbol penisa, s katerimi se moški radi "kurčijo" in imajo na ta račun "privilegij v ženski (seksualni) želji". S tujino naj bi – teoretično gledano (veliko) bolj poslovali moški!
Peti tip ljudi bi znal biti "patološko" ambiciozen; imperativ "uspeti za vsako ceno", ga žene tudi na konec sveta, z namenom, da bi uspel. Taki tipi ljudi/moških so imeli pogojno ljubečo mamo, ki je celo otroštvo apelirala: "Bodi priden in delaven – nosi mi titule, bodi uspešen." Tudi takšen narcisoiden moški bo šel v tujino sklepat posle samo zato, da bi uspel. Kajti, šele ko bo uspel, bo sam sebi všeč, in to ha žena naprej, tudi v tujino  "po (poslovni) uspeh"."""""

Tole sem torej napisal na prvo žogo organizatorjem prireditve v Cankarjevem domu. Moj point je bil, da situacija s poslovanjem s tujino ni tako enostavna in enoznačna. Različni tipi ljudi imajo različne afinite do tujine in različne nezavedne vzroke (in simbolne procese), da se odpravljajo poslovat s tujino oz. v tujino. Seveda nisem prav posebej poudarjal, da veliko moških/poslovnežev beži pred svojo lastno ženo, ker je tečna, morda aseksualna, ali pa so se je seksualno (preprosto) naveličali. Geji (v poslovnih) vrstah so nekoč svojo spolno usmerjenost hodili skrivaje tešit v tujino. S tega vidika so zanimivi tudi pedofili, ki so do nedavnega potovali v Azijo: na Tajsko, v Vietnam ali Šri Lanko (Cejlon), kjer pedofilija ni bila sankcionirana (nekateri so si tam naredili tudi vikende, ki jim jih je Cunami porušil.)

 

Kakorkoli že – ta moja psihoanaliza poslovanja v tujini oz. s tujino ni dobila epiloga na sklepni prireditvi GZS v Cankarjevem domu. Morda zato, ker sem organizatorjem postavil pogoj: hotel sem vedeti, komu bom dal priznanje/kipec/»Oskarja«. Pred tem sem namreč želel preveriti, ali vsi delavci dotičnega prvonagrajenca redno prejemajo plače in ali so te plače dovolj velike. Kakšnemu Dušanu Šešoku pač ne bi dal kipca/priznanja. In so se me ustrašili, in me »skenslali« (odpovedali) ... No, morda je bil vzrok odpovedi tudi ta, da naj bi kipec verjetno dal mojemu t. r. sosedu (someščanu) oz. dobremu znancu Juretu Knezu (in Andreju Orožnu), Dewesoft, kar bi bilo malo čudno.

Kakorkoli – važna je moja psihoanaliza/teorija (latentno oz. nezavedno/simbolno ozadje) poslovanja s tujino.

PS: Tisti, ki bi me radi slišali v živo: v četrtek (24. aprila) gostujem z MonoTragiKomedijo »Seks, Freud in Jaz« v LJ-Koloseju, v petek (25. april) pa v MB-Koloseju (skupaj z »Monico Bikinsky«: »Lepotica in psihoanalitična zver«)

A Slavoja Žižka bi lahko dal v tretjo skupino?

Vsako mnenje šteje.

Spoštovani G. Vodeb, Ko preberem Vaše podrobno analizirano področje, ki ga zajema poslovanje z tujino, sem stopil v čas še mojega intenzivnega delovanja na uspostavljanju poslovnih stikov z slovenskimi podjetniki. Vaša analiza je globoko psihološko detaljlirana teh posameznih nesrečnežev, ki se morda pa res olajšajo in celo osvobodijo svojih komplekso in napetosti, katere si naberejo v delovnih razmerah doma, med svojimi sodelavci, Moje izkušnje in ocenjevanje slovenskih potojočih poslovnih avanturistov so podobne vašim le, da jih jaz delim v dve exstreme Gruppe; prva, ki izhaja iz državnih podjetij in druga, ki zastopa privatna podjetja. Državni poslovneži katere jaz že na vsem začetku poimenujem avanturiste z seksualnim nagonom so privrženci korupcijske sile z provizijskim oaznimi konti, ki skrbijo slej, ko prej za gospodarsko propast podjetja. Poslovneži iz privatnega sektorja pa so v številčnih primerih premalo izkušeni z preveliko porcijo intuzjazma in tako nastopi napačno zaupanje v svojega partnerja kar so se večkrat z napačnim pričakovnanjem sami sebe akapultirali še nazadnje v težave iz katerih po večina niso videli več izhoda. Saj za te država nima v programu subvencije razen, če so privatna Banka. Institucije Gospodarske zbornice kot tudi Obrtniške pa še zdaleč ne obvladajo psihološko strategijo kako izvsesti logistiko uspešnih poslovnih srečanj med tujimi partnerji doma kot tudi v tujini. Ker sem bil osebno sam priča takšnimi spodrsljaji teh dveh institucij in še danes lahko to prepričljivo zagotavljam, da je to glavni nosilec usega nesposobnega mednarodnega delovanja na gospodarskem področju. Kot zaspane institucije, ki so desetletja delovale na diktatorsko prisilnih članskih prispevkih, jim pač ni bilo potrebno se času potreb prilagajati in razvijati in nosijo še danes veliki del krivde gospodarske recesije. Z usemi priznanji kadar koli se kjerkoli pojavijo se lahko zabeleži natančna manipulacija, kakšna taktika zahrbtnosti vsega profiliranja nastopa ob takšnih manifestacijah. Usi po večina neresničnem “Pleduje-ju“, ki ga na dolgo in široko opisujejo gredo mimo časa v katerm preživlja resnično še deloven človek svojo ponižanost. Morda celo že brez nekaj mesečnih plač in slava naj sliši privatnem podjetniku ali direktorju v držanih podjetjih. Kako dolgo bo moral resnično delovni Narod še takšen teater prenašati, ki ga odigrajo individumi v oblakih? Lep pozdrav Franc Jazbinsek

Ej, od predstave v Koloseju nič ne zaslužim! Sedaj se pa ti laščanski kozu ubij, če si konsistenten do sebe.

Glupsoni, vsi vabljeni na predstavo v Kolosej :) Vaši evri so dobrodošli...

Se ne čudim - ker vem, da so ljudje glupi.

In pol se še čudiš, da te ne marajo :)